Astronomija, mesečna predavanja, raziskovalni tabori, astronomske delavnice, javna opazovanja, opazovanja za šole, astrofotografija in mnogo več že od leta 1993.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 23. aprila 2025 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Nataša Petelin: 25. Sončev cikel – 1. del (predavanje)
V prvem delu predavanja 25. Sončev cikel – 1.del smo spoznali zgradbo Sonca, kje, kako in kot posledica česa nastanejo določeni pojavi, kako se lahko ponavljajo, predvsem pa smo se osredotočili na Sončeve pege in izbruhe. Glede na njihovo aktivnost smo govorili o Sončevih ciklih. Trenutno se nahajamo na sredini 25. Sončevega cikla, odkar jih od leta 1755 sistemsko spremljamo.
V prihajajočem predavanju pa bomo opravili analizo prvega dela 25. Sončevega cikla. Povzeli bomo kaj vse določamo Sončevim pegam in spoznali nekaj največjih v tem ciklu, preverili njihovo obliko, magnetno klasifikacijo, življenjsko dobo ter na katerih predelih Sonca so se pojavljale.
Prav tako bomo pogledali nastanek Sončevih izbruhov, kako jih razdelimo glede na njihov izsev in kateri najmočnejši so se zgodili v tem ciklu. Povzročili so nekatere radiacijske in geomagnetne nevihte. Ogledali si bomo, do kakšnih radijskih in navigacijskih motenj je prihajalo, izpadov električne energije, polarnih sijev.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
Pojav Sončevega mrka je vezan na značilno razporeditev Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer se Luna nahaja točno med Soncem in Zemljo. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo mlaj. Če bi bil to edini pogoj, bi lahko Sončev mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju oziroma vsakih 29,5 dni, kolikor potrebuje Luna za svojo pot okoli Zemlje med dvema zaporednima istima menama. Iz izkušenj pa vemo, da mrki niso tako pogost pojav. Vzrok za tiči v značilnostih kroženja Lune okoli Zemlje in kroženja Zemlje okoli Sonca.
Zemlja okoli Sonca potuje po ravnini, ki se imenuje ekliptična ravnina. Če bi bila ravnina kroženja Lune okoli Zemlje identična z ravnino ekliptike, bi Sončev mrk res nastopil ob vsakem mlaju. V resnici je krožnice Lune okoli Zemlje nagnjena glede na ravnino ekliptike za kot, ki znaša dobrih 5°. Za pojav Sončevega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v mlaju sekati ravnino ekliptike. Točko v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Kjer Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severni nebesni sferi je dvižni vozel, kjer pa Luna seka ekliptiko na poti proti jugu nastopi padni vozel.
Slika 1: Pojav Sončevega mrka
Če bi bila Sonce in Luna točkasti telesi, bi do mrka prišlo le takrat, ko bi bila Sonce in Luna natančno v vozlu. Ker pa obe telesi vidimo pod zornim kotom okoli pol stopinje, lahko nastopi mrk tudi takrat, ko je Luna v bližini vozla in prav to se bo zgodilo ob marčevskem delnem Sončevem mrku. Vozla sta okoli pol leta narazen in trenutno mrki nastopajo spomladi in jeseni. Običajno 14 dni pred ali po Sončevem mrku nastopi tudi Lunin mrk. Par marčevskega delnega Sončevega mrka je bil popolni Lunin mrk, ki je nastopil 14. marca 2025 in je bil najlepše viden na območju vzhodnega Tihega oceana, Severne Amerike in večjem delu Južne Amerike.
Omenili smo že, da Sonce ni točkasto svetilo. Njeno zorno polje znaša okoli 30 ločnih minut, zato se poleg sence na površju Zemlje pojavlja tudi polsenca. Na lokacijah, kjer površje Zemlje prekrije senca, vidijo Sončev mrk kot popoln, na območjih s polsenco pa je mrk viden kot delni, pri čemer se proti robu polsence stopnja prekritosti Sonca z Luno zmanjšuje.
Sončev mrk 29. marca 2025 se bo v Mariboru začel ob 11:40 po srednjeevropskem času, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka bo nastopil ob 12:14. Takrat bo dosežena najvišja magnituda mrka, ki bo znašala 11,3 %, kar pomeni, da bo Luna prekrila 11,3% Sončevega premera. V krajih zahodno od nas bo magnituda mrka še višja, proti vzhodu pa nižja. Višinski kot Sonca na višku mrka bo 47° nad matematičnim obzorjem. Konec mrka bo ob 12:48 po srednjeevropskem času. Sonce se bo v času mrka nahajalo na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije, zato bo opazovanje dokaj »udobno«.
Slika 2: Faze delnega Sončevega mrka kot jih bomo lahko videli iz Maribora.
Delni Sončev mrk bo sicer viden v večjem delu Evrope, razen na jugovzhodu Evrope (Grčija, Albanija, Bolgarija). Mrk bodo Lahko opazovali tudi na severnem Atlantskem oceanu, severozahodu Afrike in na severovzhodu Severne Amerike, najlepše pa bo viden na severovzhodu Kanade, kjer bo v okolici naselja Akulivik tudi največja magnituda mrka (93 %). Sonce bo v času mrka pri njih šele vzhajalo.
Slika 3: Vidnost delnega Sončevega mrka 29. marca 2025
Vir: Heavens above, 2025.
V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj Sončevih mrkov. 12. avgusta 2026 bo Sonce v času delnega mrka pri nas zahajalo, zato bo opazovanje zelo okrnjeno. Nekoliko večjo magnitudo (62 %) bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027. 1. junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 %, 20. marca 2034 pa 21 %. če naštejemo le nekatere. Na naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka nastopil ob 8:47 po srednjeevropskem času. Popolno fazo mrka bomo pri nas takrat lahko občudovali 4 minute in 6 sekund.
Pri opazovanju Sončevega mrka moramo obvezno upoštevati vsa varnostna opozorila. Do našega očesa skozi Zemljino atmosfero poleg vidne svetlobe pride še del ultravijolične in infrardeče svetlobe, kar lahko na očesu pusti nepopravljive poškodbe. Sonce je zato varno opazovati le skozi za to pripravljene solarne filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. Razne druge rešitve filtrov kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno ne nudijo varnega načina opazovanja.
Slika 4: Za varno opazovanje Sonca je potrebno uporabljati posebne solarne (mylar) folije, ki jih namestimo pred objektiv teleskopa.
V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena tudi ob tem mrku organizirali javno opazovanje, ki bo potekalo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v Europarku v Mariboru, Pobreška cesta 18. Z opazovanjem bomo začeli 11:30. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga. Obiskovalci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Ker je aktivnost na Soncu še vedno velika, bomo najbrž lahko opazovali tudi pege na površju Sonca. Udeležba na opazovanju je seveda brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. marca 2025 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Nataša Petelin: 25. Sončev cikel – 1. del (predavanje)
V posameznih obdobjih je Sonce bolj aktivno, v drugih manj. 11-letno periodo med dvema večjima Sončevima aktivnostma (Sončevima maksimumoma) imenujemo Sončev cikel. Med maksimumi aktivnosti se približno po 5 do 6 letih pojavi minimum, ko pojavov na Soncu skoraj ni opaziti.
Trenutno poteka maksimum 25. Sončevega cikla, ki se je pričel pred približno 5 leti. Predstavila bom kako se je aktivnost Sonca v tem obdobju spreminjala, predvsem število in velikost Sončevih peg ter največji izbruhi, ki so nastajali iz večjih peg z močnejšim magnetnim poljem.
Aktivnost Sonca v prvem delu 25. Sončevega cikla je večja od pričakovane. Pege so se ob začetku cikla pojavljale na višjih heliografskih širinah (okrog 45°), kasneje pa vedno bolj proti ekvatorju. Trenutno jih je največ med 10° in 20° heliografske širine. Pege so po napovedih glede na prejšnji cikel spremenile polariteto magnetnih polj, kar lahko spremljamo z magnetogramom. V 25. Sončevem ciklu imajo pege na severni polobli Sonca polariteto – +, na južni pa + -. V 24. Sončevem ciklu je bilo ravno nasprotno. Do sedaj se je v tem ciklu pojavilo več peg na južni, kot na severni polobli Sonca.
Omenila bom tudi vpliv Sončeve aktivnosti na Zemljo. Pojavljali so se številni polarni siji, nekateri dovolj obsežni, da so bili vidni celo iz naših krajev. Ob največjih izbruhih je prihajalo do radijskih in navigacijskih motenj, izpadov električne energije.
2. Javno opazovanje delnega Sončevega mrka
3. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
Konec februarja in v začetku marca bodo planeti našega Osončja vidni v sorazmerno majhnem delu neba in bodo od zahoda proti vzhodu razporejeni v naslednjem vrstnem redu: Saturn, Merkur, Neptun, Venera, Uran, Jupiter in Mars, za nameček pa se bo na zahodnem delu neba v večernem času začela pojavljati še Luna, katere krajec bo iz dneva v dan vedno večji. Med skrajnim, na zahodnem delu neba lociranim Saturnom in najbolj vzhodno ležečim Marsom je kotna razdalja, izražena v azimutu 146°. V tem smislu bi lahko ob ugodnih opazovalnih pogojih (jasno vreme in brez večjih ovir na jugozahodnem delu obzorja) v resnici v nekaj minutah izvedli planetarni maraton, to je, da bi opazovali vse planete našega Osončja v zelo kratkem času. Še več: z izjemo Urana in Neptuna bi vse preostale planete že v večernem mraku lahko videli s prostimi očmi, saj so dovolj svetli. Seveda bi morali začeti zelo zgodaj saj se Saturn na začetku navtičnega mraka (28. februarja 2025 se bo ta začel ob 18:12 po srednjeevropskem času), ko je Sonce le 6° pod matematičnim obzorjem, nahaja le slabe 3° nad matematičnim obzorjem in kot tak v planetarnem maratonu predstavlja največji izziv. Merkur se na začetku navtičnega mraka nahaja na »udobnih« 8° nad matematičnim obzorjem, saj bo 8. marca 2025 v največji navidezni kotni razdalji od Sonca in sicer za 18° (temu pravimo, da bo v vzhodni elongaciji) in bo takrat zahajal precej za Soncem, a še vedno v večernem mraku. Če bi želeli videti najbolj »kritične« planete v večernem času moramo upoštevati, da bodo zašli pod matematično obzorje ob naslednjih terminih: Saturn ob 18:31, Merkur ob 19:03 in Neptun, za opazovanje katerega pa bomo morali uporabiti teleskop) pa ob 19:16, vse po srednjeevropskem času. Ostali planeti zahajajo pozneje, zato z opazovanjem ni potrebno tako zelo hiteti: Uran zaide ob 0:16, Jupiter ob 1:52 in Mars ob 4:48 po srednjeevropskem času, vendar vsi šele v soboto 1. marca.
Pri tem bi opozoril tudi na zanimivosti, ki bi jih pri posameznih planetih lahko opazili. Saturn se bo 12. marca znašel v konjunkciji s Soncem, še bolj zanimivo pa je, da bodo Saturnovi kolobarji 23. marca poravnani z Zemljo. V teh dneh bomo torej Saturnove kolobarje lahko videli nekaj tednov pred poravnavo in bodo zato zelo slabo vidni, če sploh. Zanimiva je tudi Venera, ki bo 23. marca prav tako v konjunkciji s Soncem, zato jo skozi teleskop trenutno vidimo kot sorazmerno velik a ozek srp v obliki narobe obrnjene črke C.
Če na »poravnavo« planetov gledamo v drugi perspektivi pa lahko rečemo, da so njihove orbite dokaj dobro poravnane z Zemljino orbito okoli Sonca. Zato je videti, kot da se planeti na nebu gibljejo po zelo podobnih linijah, ki so precej blizu ekliptike-linije, po kateri se po nebu navidezno giblje Sonce. Od ravnine Zemljine orbite okoli Sonca še najbolj odstopa Merkurjeva Orbita, ki je na Zemljino nagnjena za kot 7° in venerina orbita (odklon 3,4°), medtem ko je Uranova od Zemljine orbite odklonjena le za 0,8°.
Skratka: za opazovanje vseh planetov v enem večeru bomo morali imeti srečo z jasnim vremenom, za opazovanje pa si bomo izbrali lokacijo brez ovir na jugozahodnem delu obzorja. Pri tem bomo morali pohiteti, saj bodo planeti vsak dan zahajali bolj zgodaj, zato bo za opazovanje najbolje izbrati čas po zaidu Sonca, pri opazovanju pa si bomo pomagali tudi z navadnim lovskim daljnogledom, saj bomo na ta način predvsem Saturn in Merkur ugledali že v svetlem delu večernega mraka. Vsekakor pa z daljnogledom ali teleskopom ne poskušajmo iskati obeh planetov pred zaidom Sonca, saj lahko v nesrečnem primeru z optično napravo pogledamo v Sonce in pri tem oslepimo.
Spodaj sem pripravil še nekaj kart za lažje iskanje planetov na nebu. Tu je ena pregledna karta, nato pa še bolj podrobni karti za iskanje Neptuna in Urana s teleskopom. Pri iskanju Neptuna si lahko pomagamo z Merkurjem, saj se oba planeta nahajata v zornem polju okoli 5° (to je približno zorno polje iskala na teleskopi 10×50 ali lovskega daljnogleda 10×50. Potrebno je upoštevati, da merkur zaradi bližine hitro spreminja svoj položaj na nebu. Na sliki križci pri vsakem datumu pomenijo položaj Merkurja na začetku tega dneva (ob 00:00 po srednjeevropskem času). Svoj položaj bodo v prihodnjih dneh seveda spreminjali tudi Uran in Neptun, a zaradi večje oddaljenosti precej manj. Pri iskanju Urana si lahko pomagamo z zvezdo delta Ovna. Uran leži vzhodno (na karti desno) od te zvezde.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. februarja 2025 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Astronomski dogodki v letu 2025 (predavanje)
Predstavili bomo zanimive astronomske dogodke, ki nas čakajo v letu 2025. V ospredje postavljamo delni Sončev mrk, popolni Lunin mrk, okultacijo Lune in Venere ter »ples« Saturnovih kolobarjev.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
Vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek 17. januarja 2025 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Občni zbor Astronomskega društva Orion
a. Izvolitev delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, dva overitelja zapisnika)
b. Vsebinsko poročilo o delu AD Orion v letu 2024 in razprava o vsebinskem poročilu
c. Finančno poročilo AD Orion za leto 2024 in razprava o finančnem poročilu
d. Volitve v Izvršni odbor, Nadzorni odbor in Disciplinsko sodišče
e. Načrt dela AD Orion v letu 2025.
2. Razno
Zaradi zagotovitve sklepčnosti člane AD Orion najvljudneje prosim za polno udeležbo!
V soboto 4. januarja 2025 zvečer bomo v primeru jasnega vremena lahko opazovali zanimiv astronomski pojav-okultacijo Lune in Saturna. Gre za pojav, pri katerem bo Luna zastrla Saturn. Pojav se bo začel ob 18:40 po srednjeevropskem času (SEČ), ko bo Saturn na levi strani Lune (glede na obzorje) začel počasi drseti za Luno. Luna bo v fazi med mlajem in prvim krajcem, zato bo del Lune, ki bo na začetku okultacije zastrl Saturn neosvetljen s Sončevimi žarki, bo pa opazen zaradi t.i. »pepelnate svetlobe« (svetlobe, ki se odbije od Zemlje in osvetljuje ta del Lune). Okultacija se bo končala ob 19:35 po SEČ, ko bo Saturn prilezel izza Lune na njenem spodnjem delu. Z opazovanjem začetka in konca okultacije začnemo seveda že prej. V času okultacije bo osvetljena približno četrtina Luninega premera. Lunina magnituda bo -8,8m, Saturnova pa 1,1m. Luna bo v začetku okultacije imela višinski kot 25° in azimut 223°, ob koncu okultacije pa višinski kot 19° in azimut 236°. Za opazovanje bo torej potrebno izbrati lokacijo s čim bolj odprtim jugozahodnim obzorjem. Luna bo skoraj v istem času zastrla še zvezdo 83 Vodnarja. Za opazovanje okultacije bo dovolj že običajen daljnogled, ki ga zaradi mirne slike pritrdimo na fotografski stativ ali naslonimo na kako stabilno podlago (ograja, stol, ipd.).
To bo po avgustu 2024 že druga okultacija Lune in Saturna. Naj ob tem omenimo, da se Saturnov obroč navidezno tanjša, saj bo marca 2025 poravnan z Zemljo.
Da bo opazovanje lažje načrtovati, sem pripravil dve karti, ki prikazujeta položaje Lune in Saturna na začetku in na koncu okultacije.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek 6. decembra 2024 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Računanje časa zgornje kulminacije, vzida in zaida Sonca
Zaradi nagnjenosti Zemljine vrtilne osi se časi vzida in zaida Sonca na dani geografski širini med letom spreminjajo. Na čas vzida in zaida Sonca vpliva tudi medletno spreminjanje razlike med pravim in srednjim Sončevim časom, kar imenujemo časovna enačba. Zaradi Zemljine atmosfere in pojava refrakcije (ukrivljanja Sončevih žarkov pri prehodu skozi različno goste plasti Zemljine atmosfere) moramo pri računanju časa vzida in zaida Sonca upoštevati tudi to. V predavanju in vajah bomo spoznali metode računanja časa zgornje kulminacije, vzida in zaida Sonca na dani datum in na dani geografski širini, pri čemer bomo upoštevali tudi vse prej naštete dejavnike. Udeležence prosim, da s seboj prinesejo papir, svinčnik, radirko in kalkulator s kotnimi funkcijami.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek 22. novembra 2024 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Meja osvetljenosti, pojavljanje polarnega dneva in noči, svetle noči in trajanje dolžine dneva na Zemlji
Zemljina vrtilna os ni pravokotna na ravnino ekliptike, kar zaradi gibanja Zemlje okoli Sonca povzroča številne sezonske spremembe na našem planetu, kot so spreminjanje meje osvetljenosti, spreminjanje dolžine dneva in noči, spremembe območij s pojavom polarnega dneva in noči in spremembe pojava svetlih noči v odvisnosti od datuma in geografske širine. V predavanju bomo spoznali metode računanja položaja meje osvetljenosti, položaja vzporednika, ki določa mejo pojavljanja polarnega dneva in noči, položaja vzporednika, ki določa mejo pojavljanja svetlih noči in metode računanja dolžine dneva in noči. Ker bodo udeleženci aktivno sodelovali v izračunih vljudno prosim, da prinesete s seboj osnovni geometrijski pribor (dva geo trikotnika (zamenjava sta lahko dva trikotnika in kotomer), šestilo), nekaj papirja, svinčnik, radirko in kalkulator s kotnimi funkcijami (lahko tudi emulator kalkulatorja na pametnem telefonu).
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek 18. oktobra 2024 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Navidezno gibanje Sonca po nebesni sferi (predavanje)
Gibanje Sonca po nebesni sferi lahko spremljamo vsak jasni dan in spremembe teh poti med letom so nam že zlezle pod kožo. V predavanju bomo predstavili zakonitosti navideznega gibanja Sonca preko nebesne sfere in dejavnike, ki vplivajo na potek poti tekom dneva in tekom leta (datum, geografska širina itd.). Prikazali bomo, kako navidezne poti Sonca preko nebesne sfere lahko narišemo sami in ob tem spoznali nekaj osnovnih formul sferne geometrije, ki so nam pri tem v pomoč. Udeleženci predavanja bodo za različne datume in različne geografske širine navidezne poti Sonca narisali tudi sami, zato prosim, da s seboj prinesejo naslednji pribor: nekaj listov A4 formata, šestilo, dva geo trikotnika (lahko tudi dva trikotnika in kotomer), svinčnik, radirko in kalkulator s kotnimi funkcijami (lahko si naložite tudi emulator kalkulatorja na pametni telefon).
