Nova društvena mailing lista

Se želite udeležiti društvenega opazovanja in bi radi prejemali novice društva? Včlanite se na mailing listo AD Orion!

Obiščite nas tudi na Facebooku!

Nebo nad Mariborom

current night sky over Maribor

Sonce

Sončne pege
Slika se osvežuje enkrat dnevno.

Sonce v H-alfa

Sone v H alfa

Slika je posneta na observatoriju Kanzelhöhe v Avstriji in se osvežuje nekajkrat dnevno. Klikni na sliko za večjo sliko.

Več o Soncu v H alfa

Več živih slik

Še več živih slik

FaceBook

Vabilo na oktobrski sestanek

Spoštovani,
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek, 17. oktobra 2014 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje).
 
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Misija Rosetta in komet Čurjumov-Gerasimenko (predavanje)
V preteklosti, zlasti pa od 80. let 20. stoletja je nekaj sond že potovalo proti kometom, ko so ti leteli mimo Sonca. V vseh primerih je šlo bodisi za mimolet sonde (npr. misija Giotto in Halleyev komet), ali pa so se sonde zaletele v komet (npr. misija Deep Impact in komet Tempel). Evropska vesoljska agencija (ESA) je že leta 1993 začela razvijati projekt, po katerem bi sonda pristala na kometu, preden bi ta priletel v prisončje in na mestu samem preučevala sestavo kometa ter dogajanje na kometu, ko se ta približuje Soncu. Sonda Rosetta s pristajalno sondo Philae sta od izstrelitve leta 2004 prepotovali šest milijard kilometrov, preden sta se 6. avgusta 2014 utirili v orbito okoli kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Sonda je takoj začela s kartiranjem tega nenavadnega kometa z namenom določiti bodoče pristajalno mesto. Slednje je bilo izbrano septembra in tako bo pristajalna sonda Philae 12. novembra kot prva sonda v zgdovini naše civilizacije kontrolirano pristala na površju kakega kometa. Njen namen je analiza zgradbe kometa (spomnimo naj, da gre pri kometih za ena najstarejših teles v Osončju) s posebnim poudarkom na analizi kompleksnih organskih spojin, ki bi lahko bile tvorci življenja na Zemlji. Po drugi strani pa bo sonda praktično »v živo« prinašala podatke o dogajanju na kometu, ko se bo ta približeval Soncu. Prve izbruhe plinov so zaznali že junija letos, ti pa se bodo po pristanku sonde le še stopnjevali.
V predavanju bomo preleteli zgodovino odkrivanj kometov s sondami, spoznali ključne faze v projektu Rosetta in se seznanili s cilji, ki bi jih naj obe sondi opravili. Če bo pristanek sonde Philae novembra letos uspel, bomo zagotovo priča prelomnemu dogodku v odkrivanju značilnosti kometov.  
 
2. 7. Messierjev plus maraton 2014
 
3. Jesensko javno opazovanje AD Orion
 
4. Razno
 
Prijazno vabljeni
                                                           Prijazen pozdrav,
                                                                Igor Žiberna