Nova društvena mailing lista

Se želite udeležiti društvenega opazovanja in bi radi prejemali novice društva? Včlanite se na mailing listo AD Orion!

Obiščite nas tudi na Facebooku!

Nebo nad Mariborom

current night sky over Maribor

Sonce

Sončne pege
Slika se osvežuje enkrat dnevno.

Sonce v H-alfa

Sone v H alfa

Slika je posneta na observatoriju Kanzelhöhe v Avstriji in se osvežuje nekajkrat dnevno. Klikni na sliko za večjo sliko.

Več o Soncu v H alfa

Več živih slik

Še več živih slik

FaceBook

Super Luna 14. novembra 2016 ter konjunkcija Lune in Aldebarana

V ponedeljek 14. novembra 2016 bom na nebu lahko opazovali t.i. »super Luno«. Gre za pojav, pri katerem se polna Luna znajde v prizemlju ali perigeju. Lunina orbita okoli Zemljine ni okrogla, ampak eliptična. Njena oddaljenost od Zemlje se spreminja. V prizemlju ali perigeju je Luna od našega planeta oddaljena med 356400 in 370400 km. V odzemlju ali apogeju njena oddaljenost naraste na 404000 do 406700 km. Vendar pa interval med dvema zaporednima položajema Lune v prizemlju ni enak intervalu med dvema zaporednima polnima Lunama.

Čas med dvema zaporednima perigejema imenujemo anomalistični mesec, ki traja 27 dni 13 ur 18 minut in 33,2 sekund. Časovni interval med dvema polnima Lunama imenujemo sinodski mesec, ki traja 29 dni 12 ur 44 minut in 2,8 sekund. V ponedeljek bo torej prišlo (skoraj) do sovpadanja Lune v prizemlju in polne Lune. V resnici se bo ta dan Luna znašla v prizemlju ob 12:36 po srednjeevropskem času (takrat bo od Zemlje oddaljena 356 636 km), polna Luna pa bo nastopila ob 13:52 po srednjeevropskem času. Žal Luna takrat iz naših krajev ne bo vidna. 14. novembra namreč vzhaja na matematično obzorje ob 16:51, ko bo Luna že prešla skozi prizemlje. Še vedno pa bo Luna videti za 14 % večja in 30 % svetlejša, če bomo seveda imeli srečo z jasnim vremenom. Zorno polje Lune bo 33,2 ločni minuti (za razliko od običajnih 31 ločnih minut). Nazadnje je prišlo do podobnega pojava 16. januarja 1948, do naslednjega pa naj bi čakali do 25. novembra 2034. Še bolj »napeto« je, ko čas »super Lune« sovpada s popolnim Luninim mrkom. Tak pojav (kljub temu, da polna Luna in njeno prizemlje nista sovpadala tako idealno kot letos) smo lahko pri nas opazovali 28. septembra 2015 zjutraj.

 

Morda je manj spektakularen, za opazovanje pa vseeno zanimiv nasprotni pojav, t.i. »mikro Luna«. Gre za pojav, ko se polna Luna znajde v odzemlju (apogeju), ko je od Zemlje oddaljena 406 554 km in je zaradi tega videti manjša kot običajno. Naslednje mikro Lune bodo pri nas – seveda v primeru jasnega vremena – vidne 9. junija 2017 in 27. julija 2017.

 

V zvezi z Luno naj omenim še eno zanimivost: dan po »super Luni«, torej 15. novembra 2016 se bo Luna v času vzida (ta dan vzhaja ob 17:38 po srednjeevropskem času) nahajala zelo blizu Aldebarana, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Bika, ki sveti z magnitudo 0,75 in je torej brez težav vidna tudi s prostimi očmi. Navidezna razdalja med Luno in Aldebaranom bo tega dne najmanjša okoli 17:30, ko pa bo Luna še dve stopinji pod matematičnim obzorjem. Po vzidu se bo navidezna razdalja med Luno in Aldebaranom večala, vendar bo ta še dolgo manjša od 5°, kolikor znaša zorno polje v običajnih lovskih daljnogledih. Za lažje iskanje: Aldebaran se bo po vzidu Lune nahajal nad Luno in malce desno od nje.

 

Vsekakor si kaže oba pojava, če bomo imeli srečo z jasnim vremenom, ogledati. Res pa je, da oko običajno ne opazi zelo drastične razlike med običajno in »super Luno«.

Prijazen pozdrav,

Igor Žiberna