Tudi leto 2022 bo prineslo kopico zanimivih astronomskih dogodkov. Zanesljivo bosta v ospredju spremljanje dogajanja v zvezi z vesoljskim teleskopom James Webb. Evropska vesoljska agencija bo v okviru projekta ExoMars na Mars izstrelila svojo sondo, ki bo tja ponesla Esino vozilo (rover). Pri nas bosta vidna popolni Lunin in delni Sončev mrk, planeti pa bodo -kot običajno- izvajali svoj »ples« na nočnem nebu, zato se tudi letos obeta nekaj zanimivih konjunkcij. Pa pojdimo po vrsti.
25. decembra 2021 je Nasa končno izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Ta naj bi nadaljeval in razširil raziskovanje vesolja, ki ga še vedno uspešno izvaja Hubblov teleskop. Če bo šlo vse po načrtih, se bo JWST utiril v orbito okoli Lagrangeve točke L2 v drugi polovici januarja, nato pa bo potrebno počakati vse do druge polovice junija, da bo teleskop polno opravilen. Odtlej pa si lahko obetamo nove informacije glede raziskovanja prvih zvezd in galaksij, njihovega razvoja, nastanka osončij in raziskovanja planetov zunaj našega osončja.
Pri razvoju JWST je poleg NASE in Kanadske veoljske agencije sodelovala tudi Evropska vesoljska agencija. Slednja v sodelovanju z Rusko vesoljsko agencijo (Roscosmos) v letošnjem letu načrtuje izstrelitev svoje druge sonde na Mars (zaenkrat je načrtovan datum izstrelitve znotraj 12 dnevnega okna po 20. septembru 2022), ki naj bi na Mars ponesla Esino vozilo (rover), imenovano Rosalind Franklin rover. Predviden termin pristanka je 10. junij 2023. Glavni cilj misije je odkrivanje morebitnih sledi nekdanjega (ali današnjega ?) življenja na Marsu.
Evropska vesoljska agencija je v sodelovanju z Japonsko vesoljsko agencijo (JAXA) oktobra 2018 proti Merkurju izstrelila sondo Beppi Colombo, katere glavni cilj je raziskovanje razvoja Merkurja kot Soncu najbližjega planeta, procesov na njegovem površju in zgradbe notranjosti ter njegovega magnetnega polja. V okviru misije je med drugim predvidenih šest mimoletov, od katerih se bo drugi zgodil 23. junija 2022. Celotna misija bo zagotovo spremenila današnje predstave o Soncu najbližjem planet v Osončju.
NASA in ESA sta skupaj s še nekaterimi drugimi vesoljskimi agencijami leta 2021 izstrelili sondo Double Asteroid Redirection Test (DART), katere glavni cilj je poskus spremembe smeri potovanja manjšega telesa z namenom preprečitve njegovega trka z Zemljo. Sondo DART so izstrelili 24. novembra 2021 in je usmerjena proti dvojnemu asteroidu Dimorfos-Didimos. Med 26. septembrom in 2. oktobrom se bo sonda z maso 610 kg s hitrostjo 6,6 km/s zaletela v manjšega od asteroidov (Dimorfos) z namenom, da bo malenkost spremenila njegovo hitrost okoli Sonca, s tem pa tudi obliko orbite. V primeru uspeha bi lahko podobne metode uporabljali pri zaščiti pred morebitnimi prihodnjimi trki manjših asteroidov z Zemljo. Naj omenimo, da znaša čas, potreben da se Zemlja na poti okoli Sonca premakne za en Zemljin premer 7 minut in 4 sekunde (pri povprečni hitrosti Zemlje okoli Sonca 30 km na sekundo). Največ za toliko bi torej morali pospešiti ali zavreti telo, ki bi se na ekliptiki znašlo istočasno z Zemljo.
NASA bo v letu 2022 v Lunino orbit poslala sondo Artemis 1. Natančen datum izstrelitve še ni določen, vendar do njega ne bo prišlo pred marcem 2022. Misijo predstavljajo kot uvod v ameriške poskuse, da bi na Luno ponovno poslali človeško posadko.
Tudi ruska vesoljska agencija bo julija 2022 izstrelila na Luno sondo Luna 25. Sonda bi naj bila pristala na dnu kraterja Boguslavskij, ki se nahaja v bližini južnega Luninega pola. Zadnja ruska sonda, ki je daljnega leta 1976 pristala na Luninem površju, je bila Luna 24. Se bo zgodovina ameriško-ruskega tekmovanja v raziskovanju Lune ponovila?
V nadaljevanju navajamo še nekaj ostalih astronomskih dogodkov, ki bodo morda zanimivi za ljubiteljske astronome.
V letu 2022 bomo iz naših krajev lahko opazovali po en popolni Lunin mrk in en delni Sončev mrk. Popolni Lunin mrk 16. maja 2022 bo pri nas mogoče opazovati zgodaj zjutraj, vendar bo zaradi zaida Lune vidna le prva polovica mrka. Luna bo v Zemljino polsenco začela prehajati ob 3:30 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ), v Zemljino senco pa ob 4:27. Popolna faza mrka se bo začela ob 5:28, vrhunec mrka pa bo nastopil ob 6:11. Na žalost bo Luna za matematično obzorje pri nas zašla že ob 5:29, torej ravno v času nastopa popolne faze mrka. Za opazovanje v vsakem primeru svetujemo lokacijo s čim manj ovirami na jugovzhodnem delu obzorja (azimut Lune ob zaidu za matematično obzorje bo 241°).
25. oktobra 2022 bomo pri nas lahko opazovali delni Sončev mrk. Magnituda mrka bo v Mariboru znašala 38,1% (v Lendavi 39%, v Ljubljani 36%, v Kopru pa 34%). Luna bo začela prekrivati Sončevo ploskev ob 11:17 po SEPČ, maksimum mrka bo nastopil ob 12:21, končal pa se bo ob 13:25 po SEPČ. Na vrhuncu mrka bo višinski kot Sonca udobnih 31°.
Zanimivi za opazovanje bodo tudi planeti. Najboljši pogoji za opazovanje notranjih planetov (to še zlasti velja za Merkur) bodo v času okoli njihovih največjih navideznih (kotnih) oddaljenosti od Sonca, gledano z Zemlje. V astronomiji temu pravimo elongacija. Ko je planet v največji vzhodni elongaciji, je viden zvečer, ko je v največji zahodni elongaciji pa zjutraj. Pa začnimo z Merkurjem:
Elongacije Merkurja v letu 2022
| Datum | Elongacija |
| 7.1. | 19,2°vzhodno |
| 16.2. | 26,3° zahodno |
| 29.4. | 20,6 vzhodno |
| 16.6. | 23,2 zahodno |
| 27.8. | 27,3 vzhodno |
| 8.10. | 18,0 zahodno |
| 21.12. | 20,1 vzhodno |
Venera bo 9. januarja v spodnji konjukciji, v nadaljevanju pa se bo vse do oktobra pojavljala kot »Danica« na jutranjem nebu. 22. oktobra se bo znašla v zgornji konjunkciji, nato pa bo od začetka decembra do konca leta 2022 vidna na večernem nebu.
Zunanji planeti se bodo v opoziciji (takrat je njihovo opazovanje najlažje, saj so vidni celo noč) nahajali v drugi polovici leta 2022:
Datumi opozicij zunanjih planetov v letu 2022
| Planet | Datum opozicije |
| Saturn | 14.8. |
| Neptun | 16.9. |
| Jupiter | 26.9. |
| Uran | 9.11. |
| Mars | 8.12. |
Opazovanje meteorskega roja Perzeidov, katerega maksimum bo nastopil v noči med 12. in 13. avgustom 2022 bo letos motila polna Luna (ščip nastopi prav 12. avgusta), kar pa nas ne sme odvrniti od opazovanja. Morda pa se letos pojavi kak bolid…
Tudi v letu 2022 bo zaradi »plesa planetov in Lune« na nebu mogoče opazovati nekaj konjunkcij (pojav, pri katerem se dve telesi znajdeta navidezno zelo blizu na nebu). Naj jih naštejemo le nekaj:
| Datum | Telesa v konjunkciji |
| 27.2. zjutraj | Venera, Mars, Luna, Merkur, Saturn |
| 5.4. zjutraj | Saturn, Mars (0°19′) |
| 12.4. zjutraj | Jupiter, Neptun (0°6′) |
| 27.4. zjutraj | Venera, Neptun (0°2′) |
| 30.4. zjutraj | Venera, Jupiter (0°14′) |
| 8.12. zjutraj | Luna, Mars (0°30′) |
Zanimivo bo tudi opazovati, predvsem pa fotografirati polno Luno, ko se bo ta znašla najbližje Zemlji oziroma v točki, ki jo imenujemo prizemlje ali perigej (t.i. super Luna). S prostimi očmi tega ne zaznamo, je pa zanimivo tak pojav fotografirati in primerjati posnetke s t.i. mikro Luno (polno Luno, ko je ta najbolj oddaljena od Zemlje. Super Lune bodo v letu 2022 nastopile ob ščipih 14.6., 13.7. in 12.8., mikro Lune pa ob ščipih 7.1.2023 in 5.2.2023. Razlike v kotnem premeru se bodo pokazale že, če Luno fotografiramo z 200 ali 300 mm teleobjektivom. Kot primer navajamo fotografiji super Lune 26. maja 2021 (levo) in mikro Lune 19.11.2021 (desno). Obe fotografiji sta bili posneti s 300 mm teleobjektivom (ISO 100, 1/800 sekunde). Na levi fotografiji je bila Luna od Zemlje oddaljena 358029,6 km, njeno zorno polje pa je znašalo 33,58′. Na desni fotografiji je bila Luna oddaljena 405816,7 km, njeno zorno polje pa je znašalo 29,87′.
Luna v prizemlju 26. maja 2021 (levo) in odzemlju 19. novembra 2021 (desno)
Upajmo, da bo z jasnim vremenom v letu 2022 čim bolj sodelovalo tudi vreme, čeprav se moramo zavedati, da so za naše življenje pomembni tudi oblaki in dež….
Igor Žiberna
