Po dolgem času bomo lahko v soboto 28. oktobra 2023 pri nas ponovno opazovali zanimiv naravni pojav: delni Lunin mrk. Do tega pojava pride, ko se Zemlja znajde točno med Soncem in Luno in se zato Luna nahaja v Zemljini senci. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo ščip ali polna Luna. Ker ravnina Lunine orbite okoli Zemlje ni skladna z ravnino Zemljine orbite okoli Sonca (ekliptiko), pač pa jo seka pod kotom dobrih 5°, se najpogosteje dogaja, da je Luna v fazi ščipa nad ali pod Zemljino senco. Le nekajkrat letno se zgodi, da se Luna v celoti znajde v Zemljini senci, ali pa jo zgolj oplazi. V prvem primeru govorimo o popolnem Luninem mrku, v drugem primeru pa o delnem Luninem mrku, kar bomo lahko opazovali tudi ob koncu letošnjega oktobra. Luna bo takrat – poenostavljeno povedano-predstavljala projekcijsko platno, pri čemer bo funkcijo projektorja odigralo Sonce, telo, ki bo metalo senco na »projekcijsko platno« pa bo naš domači planet. Ker Sonce ni točkasto svetilo, pač pa oddaja svetlobo z diska navideznega premera okoli pol ločne stopinje, se za Zemljo pojavljata polsenca in senca. Ko Luna zaide v Zemljino polsenco nastane polsenčni Lunin mrk, a tega z normalnim prostim očesom ne moremo zaznati. Pojav delnega ali popolnega Luninega mrka je na jasnem nebu mogoče brez težav mogoče opazovati s prostimi očmi, seveda pa je mrk dosti lepše viden skozi teleskop. Stopnjo delnega Luninega mrka označujemo z magnitudo mrka in pomeni delež Luninega premera, ki se znajde v Zemljini senci. Če je magnituda mrka 100 %, nastopi popolni Lunin mrk.
Luna bo ob delnem Luninem mrku 28. oktobra 2023 začela prehajati v zemljino polsenco ob 19:59 po srednjeevropskem času (SEPČ). Vidni del mrka se bo začel s prehodom Lune v Zemljino senco in sicer ob 21:34 po SEPČ. Vrhunec mrka bo ob 22:14, ko se bo v Zemljini senci znašlo 12,8 % Luninega premera. Luna bo iz Zemljine sence izšla ob 22:53 po SEPČ, iz Zemljine polsence pa ob 00:28 po SEPČ. Delni mrk bo torej trajal uro in 19 minut.
Ob delnem Luninem mrku se bo v Zemljini senci znašel spodnji levi del Lunine ploskve. Luna se bo v času delnega mrka nahajala med jugovzhodom in jugom in na udobnem višinskem kotu okoli 45° nad matematičnim obzorjem, kar bo opazovanje precej olajšalo. Med opazovanjem delnega Luninega mrka bomo seveda najprej opazili okroglo obliko Zemljine sence, ki je grškemu filozofu Aristotelu služila kot eden prvih empiričnih dokazov za okroglo obliko Zemlje.
Letošnji delni Lunin mrk bo najlepše viden v Evropi ter večjem delu Azije in Afrike. Na skrajnem vzhodu Azije bo Luna v času mrka zahajala, na skrajnem zahodu Afrike pa vzhajala. Lunini in Sončevi mrki nastopajo v parih. Tako so 14. oktobra 2023 lahko popolni ali delni Sončev mrk opazovali na območju večjega dela Severne in Južne Amerike, najlepše pa je bil viden v Srednji Ameriki.
V naslednjih letih bo pri nas vidnih še nekaj Luninih mrkov. 18. septembra 2024 bomo v jutranjih urah lahko opazovali delni Lunin mrk (njegova magnituda bo le 9 %), 7. septembra 2025 v večernem času popolni Lunin mrk, 28. avgusta 2026 pa v jutranjih urah delni Lunin mrk z magnitudo 94 %.
Slika 1: Osnovne faze delnega Luninega mrka 28.10.2023
V primeru jasnega vremena bo Astronomsko društvo Orion iz Maribora v sodelovanju z Osnovno šolo borcev za severno mejo (Borcev za severno mejo 16 v Mariboru) na travniku vzhodno od parkirišča ob šoli organiziralo javno opazovanje delnega Luninega mrka. Javno opazovanje se bo začelo ob 21. uri. Poleg delnega Luninega mrka bomo opazovali še planeta Jupiter in Saturn, Jupitrove Lune, Saturnov prstan in še kaj. Tako delni Lunin mrk kot oba planeta bo mogoče fotografirati skozi društvene teleskope s pametnimi telefoni ter Canonovimi in Nikonovimi DSLR fotoaparati. Javno opazovanje, katerega cilj je razvijanje zanimanja za astronomijo in naravne pojave, je namenjeno najširšemu krogu zainteresiranih in je seveda brezplačno.
Vljudno vabljeni !
Igor Žiberna