Konec februarja in v začetku marca bodo planeti našega Osončja vidni v sorazmerno majhnem delu neba in bodo od zahoda proti vzhodu razporejeni v naslednjem vrstnem redu: Saturn, Merkur, Neptun, Venera, Uran, Jupiter in Mars, za nameček pa se bo na zahodnem delu neba v večernem času začela pojavljati še Luna, katere krajec bo iz dneva v dan vedno večji. Med skrajnim, na zahodnem delu neba lociranim Saturnom in najbolj vzhodno ležečim Marsom je kotna razdalja, izražena v azimutu 146°. V tem smislu bi lahko ob ugodnih opazovalnih pogojih (jasno vreme in brez večjih ovir na jugozahodnem delu obzorja) v resnici v nekaj minutah izvedli planetarni maraton, to je, da bi opazovali vse planete našega Osončja v zelo kratkem času. Še več: z izjemo Urana in Neptuna bi vse preostale planete že v večernem mraku lahko videli s prostimi očmi, saj so dovolj svetli. Seveda bi morali začeti zelo zgodaj saj se Saturn na začetku navtičnega mraka (28. februarja 2025 se bo ta začel ob 18:12 po srednjeevropskem času), ko je Sonce le 6° pod matematičnim obzorjem, nahaja le slabe 3° nad matematičnim obzorjem in kot tak v planetarnem maratonu predstavlja največji izziv. Merkur se na začetku navtičnega mraka nahaja na »udobnih« 8° nad matematičnim obzorjem, saj bo 8. marca 2025 v največji navidezni kotni razdalji od Sonca in sicer za 18° (temu pravimo, da bo v vzhodni elongaciji) in bo takrat zahajal precej za Soncem, a še vedno v večernem mraku. Če bi želeli videti najbolj »kritične« planete v večernem času moramo upoštevati, da bodo zašli pod matematično obzorje ob naslednjih terminih: Saturn ob 18:31, Merkur ob 19:03 in Neptun, za opazovanje katerega pa bomo morali uporabiti teleskop) pa ob 19:16, vse po srednjeevropskem času. Ostali planeti zahajajo pozneje, zato z opazovanjem ni potrebno tako zelo hiteti: Uran zaide ob 0:16, Jupiter ob 1:52 in Mars ob 4:48 po srednjeevropskem času, vendar vsi šele v soboto 1. marca.
Pri tem bi opozoril tudi na zanimivosti, ki bi jih pri posameznih planetih lahko opazili. Saturn se bo 12. marca znašel v konjunkciji s Soncem, še bolj zanimivo pa je, da bodo Saturnovi kolobarji 23. marca poravnani z Zemljo. V teh dneh bomo torej Saturnove kolobarje lahko videli nekaj tednov pred poravnavo in bodo zato zelo slabo vidni, če sploh. Zanimiva je tudi Venera, ki bo 23. marca prav tako v konjunkciji s Soncem, zato jo skozi teleskop trenutno vidimo kot sorazmerno velik a ozek srp v obliki narobe obrnjene črke C.
Če na »poravnavo« planetov gledamo v drugi perspektivi pa lahko rečemo, da so njihove orbite dokaj dobro poravnane z Zemljino orbito okoli Sonca. Zato je videti, kot da se planeti na nebu gibljejo po zelo podobnih linijah, ki so precej blizu ekliptike-linije, po kateri se po nebu navidezno giblje Sonce. Od ravnine Zemljine orbite okoli Sonca še najbolj odstopa Merkurjeva Orbita, ki je na Zemljino nagnjena za kot 7° in venerina orbita (odklon 3,4°), medtem ko je Uranova od Zemljine orbite odklonjena le za 0,8°.
Skratka: za opazovanje vseh planetov v enem večeru bomo morali imeti srečo z jasnim vremenom, za opazovanje pa si bomo izbrali lokacijo brez ovir na jugozahodnem delu obzorja. Pri tem bomo morali pohiteti, saj bodo planeti vsak dan zahajali bolj zgodaj, zato bo za opazovanje najbolje izbrati čas po zaidu Sonca, pri opazovanju pa si bomo pomagali tudi z navadnim lovskim daljnogledom, saj bomo na ta način predvsem Saturn in Merkur ugledali že v svetlem delu večernega mraka. Vsekakor pa z daljnogledom ali teleskopom ne poskušajmo iskati obeh planetov pred zaidom Sonca, saj lahko v nesrečnem primeru z optično napravo pogledamo v Sonce in pri tem oslepimo.
Spodaj sem pripravil še nekaj kart za lažje iskanje planetov na nebu. Tu je ena pregledna karta, nato pa še bolj podrobni karti za iskanje Neptuna in Urana s teleskopom. Pri iskanju Neptuna si lahko pomagamo z Merkurjem, saj se oba planeta nahajata v zornem polju okoli 5° (to je približno zorno polje iskala na teleskopi 10×50 ali lovskega daljnogleda 10×50. Potrebno je upoštevati, da merkur zaradi bližine hitro spreminja svoj položaj na nebu. Na sliki križci pri vsakem datumu pomenijo položaj Merkurja na začetku tega dneva (ob 00:00 po srednjeevropskem času). Svoj položaj bodo v prihodnjih dneh seveda spreminjali tudi Uran in Neptun, a zaradi večje oddaljenosti precej manj. Pri iskanju Urana si lahko pomagamo z zvezdo delta Ovna. Uran leži vzhodno (na karti desno) od te zvezde.
Igor Žiberna
