Vabilo na javno opazovanje delnega Sončevega mrka

Sončev mrk 25. oktobra 2022 se bo v Mariboru začel ob 11:17 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka bo nastopil ob 12:21. Takrat bo dosežena najvišja magnituda mrka, ki bo znašala 38 % , kar pomeni, da bo Luna prekrila 38 % Sončevega premera. V krajih severovzhodno od nas bo magnituda mrka še višja, proti jugozahodu pa nižja. Višinski kot Sonca na višku mrka bo 31° nad matematičnim obzorjem. Konec mrka bo ob 13:26 po srednjeevropskem poletnem času. Sonce se bo v času mrka nahajalo na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije, zato bo opazovanje dokaj »udobno«.

Delni Sončev mrk bo sicer viden v večjem delu Evrope, zunaj vidnosti mrka bodo le osrednja in južna Španija ter Portugalska. Mrk bo zanimiv tudi po tem, da bo težišče sence potovalo mimo Zemlje, zato ga na Zemlji ne bomo mogli opazovati kot popolnega. Še najvišja magnituda mrka (86 %) bo vzhodno od Urala, vendar bo tam Sonce že zahajalo.

V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj Sončevih mrkov. 29. marca 2025 bomo pri nas lahko opazovali delni Sončev mrk z magnitudo 12%. Nekoliko večjo magnitudo (62 %) bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027. 1. junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 %, če naštejemo le nekatere. Na naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka nastopil ob 8:47 po srednjeevropskem času.

Pri opazovanju Sončevega mrka moramo obvezno upošetevati vsa varnostna opozorila. Do našega očesa skozi Zemljino atmosfero poleg vidne svetlobe pride še del ultravijolične in infrardeče svetlobe, kar lahko na očesu pusti nepopravljive poškodbe. Sonce je zato varno opazovati le skozi za to pripravljene mylar filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. Razne druge rešitve filtrov kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno ne nudijo varnega načina opazovanja.

V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena tudi ob tem mrku organizirali javno opazovanje, ki bo potekalo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v Europarku v Mariboru, Pobreška cesta 18. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga. Udeleženci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Ker se aktovnost na Soncu povečuje, bomo skoraj zanesljivo opazovali tudi pege na Sončevem površju. Udeležba na opazovanju je seveda brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih.

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. oktobra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: O Sončevih in Luninih mrkih (predavanje)

»Igra« medsebojnih položajev Sonca, Zemlje in Lune povzroča na našem planetu zanimiva astronomska pojava-Sončev in Lunin mrk. V predavanju bomo razložili, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za pojav Sončevega in Luninega mrka in zakaj mrki ne nastopajo ob vsakem Luninem mlaju ali ščipu. V nadaljevanju bomo predstavili vrste Sončevih in Luninih mrkov in okoliščine, ki so potrebne za pojav le-teh. Podali bomo nekaj izzivov za opazovanje mrkov, ki bi se jih lahko lotil ljubiteljski astronom. Opozorili bomo tudi na ukrepe za varno opazovanje Sončevih mrkov. Predstavili bomo tudi značilnosti delnega Sončevega mrka v oktobru 2022, ki bo viden tudi pri nas in značilnosti popolnega Sončevega mrka, ki ga bomo/bodo lahko opazovali v Sloveniji leta 2081.

2. Opazovanje delnega Sončevega mrka v oktobru 2022

3. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 28. septembra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: Onesnaževanje vesolja z umetnimi sateliti (predavanje)

Od prvega izstreljenega umetnega satelita oktobra 1957, se je število le-teh v Zemljini orbiti močno povečalo. Število umetnih satelitov je danes tako veliko, da obstaja vedno večja nevarnost za trke med njimi, kar se je v zadnjih petnajstih letih tudi v resnici zgodilo. Telesa, ki krožijo v Zemljini orbiti pa niso le umetni sateliti, pač pa tudi ostanki razpadlih satelitov ter po nesreči izgubljeni deli opreme raznih misij (od ključev za odvijanje vijakov do kamer in celo zobnih ščetk). Večji delci niso nevarni le za druge satelite, pač pa lahko ti pri deorbitiranju celo preživijo let skozi Zemljino atmosfero. Leta 2002 je aluminijast del, težek 10 kg zadel šestletnega Kitajca v glavo…. V predavanju bomo predstavili tudi kakšno nevarnost predstavljajo umetni sateliti v Zemljini orbiti in metode, ki jih uporabljajo vesoljske agencije, da se ubranijo pred trki z njimi.

2. Opazovanje delnega Sončevega mrka v oktobru 2022

3. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Upoštevajoč trenutni razvoj vremena in neugodno vremensko napoved glede oblačnosti v prihajajoči noči na območju Pohorja, nocojšnje opazovanje Perzeidov ODPADE.

Lep pozdrav,

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na opazovanje meteorskega roja Perzeidov

V Astronomskem društvu Orion bomo v noči z 12. na 13. avgust 2022 organizirali društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov. Opazovanje bomo izvedli na tradicionalni lokaciji na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, ki se nahaja približno 300 m zahodno od šole in južno od ceste. Dostop do Šmartnega na Pohorju je možen po asfaltni cesti iz 10 minut oddaljene Slovenske Bistrice. Z opazovanjem bomo začeli ob 21:30 po SEPČ (člani AD Orion bomo teleskope začeli postavljati že prej). Pričakujem zanesljivo udeležbo članov AD Orion, ki razpolagajo z društveno opremo. Udeležence vljudno prosimo, da avtomobile parkirajo na bankini ob cesti in ne na travniku.

Opazovalni pogoji ob letošnjih Perzeidih ne bodo ugodni, saj se bo prav 12. avgusta 2022 zjutraj Luna nahajala v fazi ščipa in bo tega večera vzšla ob 21:00, ter bo močno otežila opazovanje predvsem šibkejših utrinkov. Pa vendar bo na nebu vidnih še veliko drugih objektov, ki si bodo prav tako zaslužili našo pozornost, oziroma bodo prav zaradi polne Lune predstavljali še poseben izziv za opazovanje, a več o tem v nadaljevanju. Najprej pa osvežimo nekaj ključnih dejstev v zvezi z meteorskimi roji.

Velika večina utrinkov ima svoj izvor v kometih. Ti so – zelo poenostavljeno povedano – skupki prahu, plinov in ledu, ki letijo skozi vesolje. Ko se komet približuje Soncu, nastane okoli njegovega jedra oblak plina in prahu, nekakšna »atmosfera«, ki jo imenujemo koma. Na razdalji treh astronomskih enot  se oblikujeta še plinski in prašni rep kometa. Velikost teh delcev, ki zapuščajo komet je lahko zelo različna: od nekaj deset mikronov do velikosti večjih skal. Te delce imenujemo meteoroide. Po nekajkratnem obhodu okoli Sonca kometi zaradi teh procesov za seboj oblikujejo nekakšen svitek meteoroidov, ki ga imenujemo meteoroidno vlakno. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka tako meteoroidno vlakno, se verjetnost, da bodo delci vlakna leteli skozi atmosfero poveča. Meteoroid, ki prileti v Zemljino atmosfero imenujemo meteor. Če meteor preživi let skozi atmosfero in pade na površje Zemlje, ga imenujemo meteorit. Ko meteoroid prileti v zgornje plasti Zemljine atmosfere, vzburi (ionizira) atome v atmosferi. Ti zato zasvetijo, kar na nebu vidimo kot svetlo sled-utrinek. Sled, ki je posledica ionizacije običajno traja manj kot sekundo. Lahko pa delec ob prehodu skozi atmosfero pušča za seboj še sled, ki je vidna nekoliko dlje. Ionizacija se najpogosteje dogaja v zgornjih plasteh atmosfere, na višinah med 80 in 100 km, seveda pa večji meteoriti lahko svojo sled vlečejo vse do spodnjih plasti stratosfere. Meteorje najlažje opazujemo ponoči. Ob večjih telesih pa so učinki vidni tudi podnevi. Eden redkih takih zabeleženih primerov je t.i. Veliki dnevni utrinek iz leta 1972 (The Great Daylight 1972 Firebal), ki so ga videli v severni Ameriki in katerega posnetke lahko najdemo na spletu.

Če bi sledi utrinkov nekega meteorskega roja, ki smo jih v dani noči videli na nebu sistematično vrisovali v zvezdno karto, bi dobili občutek, da vsi izhajajo iz majhnega območja na nebu, ki ga imenujemo radiant. Pojav je podoben tistemu, ki ga vidimo, če se z avtom peljemo skozi snežni metež: če opazujemo snežinke skozi vetrobransko steklo, se nam zdi, da vse izhajajo iz iste točke. V primeru meteorskega roja namesto našega avtomobila nastopa Zemlja, namesto snežink pa meteoroidi v meteoroidnem vlaknu, ki ga prečka Zemljina orbita. Radiant je v resnici polje na nebesni sferi, veliko nekaj ločnih stopinj. Ozvezdje, v katerem se nahaja radiant nekega meteorskega roja le-temu da tudi ime. Meteorski roj Perzeidov ima radiant v ozvezdju Perzeja, Geminidov v ozvezdju Dvojčkov, Leonidov v ozvezdju Leva itd. Vsak od meteorskih rojev ima svoje značilnosti, neke vrste »osebnost«, ki je odvisna od značilnosti meteoroidnih delcev, njihove gostote v meteoroidnem vlaknu, vstopne hitrosti v atmosfero in drugih dejavnikov. Prav to daje sistematičnemu opazovanju meteorskih rojev poseben šarm. Na značilnosti meteorskega roja vpliva tudi pot Zemlje skozi meteoroidno vlakno: če bo ta pot šla skozi njegovo jedro, bo število utrinkov hitro naraščalo do zelo izrazitega maksimuma, nato pa hitro padlo. Število utrinkov je v drugi polovici noči nekaj večje, saj se Zemlja na poti skozi meteoroidno vlakno takrat najde na »udarni strani«.

Navedimo še nekaj drugih pomembnih in zanimivih dejstev za to noč. Če bi na nebu ne imeli Lune, bi prava noč trajala med 22:14 in 3:51 po SEPČ. Za zagrete bo zanimiva izvedba mini planetarnega maratona, saj bomo že v prvi polovici noči lahko opazovali večino planetov našega Osončja. Saturn bo namreč vzšel ob 20:16, sledili pa mu bodo Neptun (21:26), Jupiter (21:54), Uran (23:15), Mars (23:42) in Venera (4:11) (vsi časi so navedeni v srednjeevropskem času ali SEPČ). Manjkal nam bo le Merkur, ki pa bo tega večera zašel ob 21:03. Seveda pa bomo na nebu lahko opazovali še nekaj drugih zanimivih objektov, ki bodo kljub polni Luni vidni (dvojne zvezde, asterizmi, meglice itd.), nenazadnje pa bo zanimiva za opazovanje  (in fotografiranje s pametnimi telefoni ali DSLR fotoaparati) tudi Luna, čeprav relief na površju Lune zaradi odsotnosti senc ne bo kazal svoje raznolikosti.

Kljub vročini v dolini svetujem, da s seboj na opazovanje raje vzamete kak kos oblačila preveč, da bo opazovanje udobno. Odveč ne bo kakšna podloga za ležanje, spalna vreča ter seveda obilica dobre volje J.

Ker je vremenska napoved za noč s petka na soboto še precej nezanesljiva, bomo obvestilo o morebitni odpovedi opazovanja zaradi neugodne vremenske napovedi objavili na spletni strani Astronomskega društva Orion (http://adorionmb.splet.arnes.si/) v petek 12.8.2022 tekom dneva. Upajmo, da bo narava poskrbela, da to ne bo potrebno….

Prijazno vabljeni

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 15. junija 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Gregor Hojnik: Sistem Starship in njegov pomen za prihodnost vesoljskih poletov (predavanje)

Sistem Starship je iztrelitveni sistem zasebnega podjetja SpaceX, ki obljublja revolucijo na področju vesoljskih poletov. V predavanju bomo spoznali kaj sestavlja sistem Starship, trenutno stanje razvoja, tehnološke in ostale izzive do prvega orbitalnega poleta, še posebej podrobno pa si bomo pogledali na novo razvit raketni motor(Raptor 2.0), ki bo vse to omogočil. Prihodnost vesoljskih poletov izgleda izjemna.

2. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 25. maja 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Gregor Hojnik: Sistem Starship in njegov pomen za prihodnost vesoljskih poletov (predavanje)

Sistem Starship je iztrelitveni sistem zasebnega podjetja SpaceX, ki obljublja revolucijo na področju vesoljskih poletov. V predavanju bomo spoznali kaj sestavlja sistem Starship, trenutno stanje razvoja, tehnološke in ostale izzive do prvega orbitalnega poleta, še posebej podrobno pa si bomo pogledali na novo razvit raketni motor(Raptor 2.0), ki bo vse to omogočil. Prihodnost vesoljskih poletov izgleda izjemna.

2. Razno

Prijazno vabljeni !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Lunin mrk v ponedeljek 16. maja 2022

Iz naših krajev bo v ponedeljek 16. maja 2022 v jutranjih urah mogoče opazovati Lunin mrk.

Slovenija se bo ob majskem popolnem Luninem mrku nahajala na skrajnem vzhodu vidnega območja mrka. To pomeni, da bomo lahko pri nas v primeru jasnega vremena opazovali le prvo polovico mrka, oziroma bomo lahko Lunin mrk videli le kot delni. Polsenčna faza se bo sicer začela v ponedeljek 16. maja zjutraj, že ob 3:30 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ), vendar ta faza s prostimi očmi ni vidna. Luna bo začela prehajati v Zemljino senco ob 4:27 po SEPČ, ko bo njen višinski kot le 7,3°, zato bo za kakovostno opazovanje potrebno izbrati opazovališče, ki ima na jugozahodni strani čim manj ovir. V Mariboru bo Luna žal zašla za matematičnim obzorjem ob 5:24 po SEPČ, oziroma okoli štiri minute pred začetkom popolne faze mrka. Kljub ne najboljšim pogojem za opazovanje se bo v primeru jasnega vremena vseeno izplačalo vstati nekoliko bolj zgodaj in občudovati zanimiv naravni pojav. Mrk bodo sicer najlepše opazovali v Južni Ameriki, v vzhodnem delu Severne Amerike, v večjem delu Atlantskega oceana in v jugovzhodnem delu Tihega oceana. Če bo v večjem delu Evrope, vzhodne Azije in v Afriki Luna v prvem delu mrka zahajala, pa bodo drugi del mrka lahko ob vzhajajoči Luni opazovali v osrednjem in zahodnem delu Severne Amerike in celo na Novi Zelandiji.

Veliko užitka ob opazovanju!

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 20. aprila 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Mag. Ivan Ketiš: Vpliv rusko-ukrajinske vojne na razvoj kozmonavtike

2. Igor Žiberna: Popolni Lunin mrk v maju 2022

3. Razno

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 16. marca 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. dr. Jure Ravnik: Predstavitev knjige Billa Brysona »Kratka zgodovina skoraj vsega«

Bill Bryson je znan pisec romanov in poljudnoznanstvenih knjig. Med slednjimi je skoraj zagotovo najbolj znana knjiga »Kratka  zgodovina skoraj vsega«. Avtor v knjigi na zelo duhovit in predvsem razumljiv način bralca popelje na pot od začetka vesolja do današnje dobe. Na tej poti se z astronomijo in fiziko prepletajo tudi kemija, geologija, biologija, antropologija in ostale družbene vede. Knjiga je leta 2005 prvič izšla tudi v slovenskem prevodu, zatem pa doživela nekaj ponatisov, zadnjega, četrtega, leta 2020.

2. Razno

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj