V Astronomskem društvu Orion bomo v noči z 12. na 13. avgust 2022 organizirali društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov. Opazovanje bomo izvedli na tradicionalni lokaciji na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, ki se nahaja približno 300 m zahodno od šole in južno od ceste. Dostop do Šmartnega na Pohorju je možen po asfaltni cesti iz 10 minut oddaljene Slovenske Bistrice. Z opazovanjem bomo začeli ob 21:30 po SEPČ (člani AD Orion bomo teleskope začeli postavljati že prej). Pričakujem zanesljivo udeležbo članov AD Orion, ki razpolagajo z društveno opremo. Udeležence vljudno prosimo, da avtomobile parkirajo na bankini ob cesti in ne na travniku.
Opazovalni pogoji ob letošnjih Perzeidih ne bodo ugodni, saj se bo prav 12. avgusta 2022 zjutraj Luna nahajala v fazi ščipa in bo tega večera vzšla ob 21:00, ter bo močno otežila opazovanje predvsem šibkejših utrinkov. Pa vendar bo na nebu vidnih še veliko drugih objektov, ki si bodo prav tako zaslužili našo pozornost, oziroma bodo prav zaradi polne Lune predstavljali še poseben izziv za opazovanje, a več o tem v nadaljevanju. Najprej pa osvežimo nekaj ključnih dejstev v zvezi z meteorskimi roji.
Velika večina utrinkov ima svoj izvor v kometih. Ti so – zelo poenostavljeno povedano – skupki prahu, plinov in ledu, ki letijo skozi vesolje. Ko se komet približuje Soncu, nastane okoli njegovega jedra oblak plina in prahu, nekakšna »atmosfera«, ki jo imenujemo koma. Na razdalji treh astronomskih enot se oblikujeta še plinski in prašni rep kometa. Velikost teh delcev, ki zapuščajo komet je lahko zelo različna: od nekaj deset mikronov do velikosti večjih skal. Te delce imenujemo meteoroide. Po nekajkratnem obhodu okoli Sonca kometi zaradi teh procesov za seboj oblikujejo nekakšen svitek meteoroidov, ki ga imenujemo meteoroidno vlakno. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka tako meteoroidno vlakno, se verjetnost, da bodo delci vlakna leteli skozi atmosfero poveča. Meteoroid, ki prileti v Zemljino atmosfero imenujemo meteor. Če meteor preživi let skozi atmosfero in pade na površje Zemlje, ga imenujemo meteorit. Ko meteoroid prileti v zgornje plasti Zemljine atmosfere, vzburi (ionizira) atome v atmosferi. Ti zato zasvetijo, kar na nebu vidimo kot svetlo sled-utrinek. Sled, ki je posledica ionizacije običajno traja manj kot sekundo. Lahko pa delec ob prehodu skozi atmosfero pušča za seboj še sled, ki je vidna nekoliko dlje. Ionizacija se najpogosteje dogaja v zgornjih plasteh atmosfere, na višinah med 80 in 100 km, seveda pa večji meteoriti lahko svojo sled vlečejo vse do spodnjih plasti stratosfere. Meteorje najlažje opazujemo ponoči. Ob večjih telesih pa so učinki vidni tudi podnevi. Eden redkih takih zabeleženih primerov je t.i. Veliki dnevni utrinek iz leta 1972 (The Great Daylight 1972 Firebal), ki so ga videli v severni Ameriki in katerega posnetke lahko najdemo na spletu.
Če bi sledi utrinkov nekega meteorskega roja, ki smo jih v dani noči videli na nebu sistematično vrisovali v zvezdno karto, bi dobili občutek, da vsi izhajajo iz majhnega območja na nebu, ki ga imenujemo radiant. Pojav je podoben tistemu, ki ga vidimo, če se z avtom peljemo skozi snežni metež: če opazujemo snežinke skozi vetrobransko steklo, se nam zdi, da vse izhajajo iz iste točke. V primeru meteorskega roja namesto našega avtomobila nastopa Zemlja, namesto snežink pa meteoroidi v meteoroidnem vlaknu, ki ga prečka Zemljina orbita. Radiant je v resnici polje na nebesni sferi, veliko nekaj ločnih stopinj. Ozvezdje, v katerem se nahaja radiant nekega meteorskega roja le-temu da tudi ime. Meteorski roj Perzeidov ima radiant v ozvezdju Perzeja, Geminidov v ozvezdju Dvojčkov, Leonidov v ozvezdju Leva itd. Vsak od meteorskih rojev ima svoje značilnosti, neke vrste »osebnost«, ki je odvisna od značilnosti meteoroidnih delcev, njihove gostote v meteoroidnem vlaknu, vstopne hitrosti v atmosfero in drugih dejavnikov. Prav to daje sistematičnemu opazovanju meteorskih rojev poseben šarm. Na značilnosti meteorskega roja vpliva tudi pot Zemlje skozi meteoroidno vlakno: če bo ta pot šla skozi njegovo jedro, bo število utrinkov hitro naraščalo do zelo izrazitega maksimuma, nato pa hitro padlo. Število utrinkov je v drugi polovici noči nekaj večje, saj se Zemlja na poti skozi meteoroidno vlakno takrat najde na »udarni strani«.
Navedimo še nekaj drugih pomembnih in zanimivih dejstev za to noč. Če bi na nebu ne imeli Lune, bi prava noč trajala med 22:14 in 3:51 po SEPČ. Za zagrete bo zanimiva izvedba mini planetarnega maratona, saj bomo že v prvi polovici noči lahko opazovali večino planetov našega Osončja. Saturn bo namreč vzšel ob 20:16, sledili pa mu bodo Neptun (21:26), Jupiter (21:54), Uran (23:15), Mars (23:42) in Venera (4:11) (vsi časi so navedeni v srednjeevropskem času ali SEPČ). Manjkal nam bo le Merkur, ki pa bo tega večera zašel ob 21:03. Seveda pa bomo na nebu lahko opazovali še nekaj drugih zanimivih objektov, ki bodo kljub polni Luni vidni (dvojne zvezde, asterizmi, meglice itd.), nenazadnje pa bo zanimiva za opazovanje (in fotografiranje s pametnimi telefoni ali DSLR fotoaparati) tudi Luna, čeprav relief na površju Lune zaradi odsotnosti senc ne bo kazal svoje raznolikosti.
Kljub vročini v dolini svetujem, da s seboj na opazovanje raje vzamete kak kos oblačila preveč, da bo opazovanje udobno. Odveč ne bo kakšna podloga za ležanje, spalna vreča ter seveda obilica dobre volje J.
Ker je vremenska napoved za noč s petka na soboto še precej nezanesljiva, bomo obvestilo o morebitni odpovedi opazovanja zaradi neugodne vremenske napovedi objavili na spletni strani Astronomskega društva Orion (http://adorionmb.splet.arnes.si/) v petek 12.8.2022 tekom dneva. Upajmo, da bo narava poskrbela, da to ne bo potrebno….
Prijazno vabljeni
Igor Žiberna
