Astronomsko društvo Orion

Spoštovani, zadnje vremenske napovedi so zelo dobre, zato bomo danes v sredo, 12. 8. 2020, izvedli društveno opazovanje Perzeidov. Z opazovanjem bomo pričeli ob 21.30. Več informacij je v spodnjem prispevku.

Zaradi neugodne vremenske napovedi smo se odločili, da za danes napovedano društveno opazovanje prestavimo na jutri, sredo 12. 8. 2020. Začetek opazovanja ostaja enak. Ker je tudi za jutri napovedana možnost neviht, bomo jutrijšnje opazovanje dokončno potrdili do 18. ure na spletni strani društva www.orion-drustvo.si in na facebook profilu.

Vse dobro in prijazen pozdrav.

Igor Žiberna

Šmartno na Pohorju, 11.-12. avgust 2020

Tudi letos bomo v Astronomskem društvu Orion organizirali društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov, ki mu bomo dodali še opazovanje kometa C/2020 F3 NEOWISE, planetarni maraton in opazovanje Lune.

V ospredju bo opazovanje meteorskega roja Perzeidi. Velika večina utrinkov ima svoj izvor v kometih. Ti so zelo poenostavljeno povedano skupki prahu, plinov in ledu, ki letijo skozi vesolje. Ko se komet približuje Soncu, nastane okoli njegovega jedra oblak plina in prahu, nekakšna »atmosfera«, ki jo imenujemo koma. Na razdalji treh astronomskih enot  se oblikujeta še plinski in prašni rep kometa. Velikost teh delcev, ki zapuščajo komet je lahko zelo različna: od nekaj deset mikronov do velikosti večjih skal. Te delce imenujemo meteoroide. Po nekajkratnem obhodu okoli Sonca kometi zaradi teh procesov za seboj oblikujejo nekakšen svitek meteoroidov, ki ga imenujemo meteoroidno vlakno. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka tako meteoroidno vlakno, se verjetnost, da bodo delci vlakna leteli skozi atmosfero poveča. Meteoroid, ki prileti v Zemljino atmosfero imenujemo meteor. Če meteor preživi let skozi atmosfero in pade na površje Zemlje, ga imenujemo meteorit. Ko meteoroid prileti v zgornje plasti Zemljine atmosfere, vzburi (ionizira) atome v atmosferi. Ti zato zasvetijo, kar na nebu vidimo kot svetlo sled-utrinek. Sled, ki je posledica ionizacije običajno traja manj kot sekundo. Lahko pa delec ob prehodu skozi atmosfero pušča za seboj še dimno sled, ki je vidna nekoliko dlje. Ionizacija se najpogosteje dogaja v zgornjih plasteh atmosfere, na višinah med 80 in 100 km, seveda pa večji meteoriti lahko svojo sled vlečejo vse do spodnjih plasti stratosfere. Meteorje najlažje opazujemo ponoči. Ob večjih telesih pa so učinki vidni tudi podnevi. Eden redkih takih zabeleženih primerov je t.i. Veliki dnevni utrinek iz leta 1972 (The Great Daylight 1972 Firebal), ki so ga videli v severni Ameriki in katerega posnetke lahko najdemo na spletu.

Če bi sledi utrinkov nekega meteorskega roja, ki smo jih v dani noči videli na nebu sistematično vrisovali v zvezdno karto, bi dobili občutek, da vsi izhajajo iz majhnega območja na nebu, ki ga imenujemo radiant. Pojav je podoben tistemu, ki ga vidimo, če se z avtom peljemo skozi snežni metež: če opazujemo snežinke skozi vetrobransko steklo, se nam zdi, da vse izhajajo iz iste točke. V primeru meteorskega roja namesto našega avtomobila nastopa Zemlja, namesto snežink pa meteoroidi v meteoroidnem vlaknu, ki ga prečka zemljina orbita. Radiant je v resnici polje na nebesni sferi, veliko nekaj ločnih stopinj. Ozvezdje, v katerem se nahaja radiant nekega meteorskega roja le-temu da tudi ime. Meteorski roj Perzeidov ima radiant v ozvezdju Perzeja, Geminidov v ozvezdju Dvojčkov, Leonidov v ozvezdju Leva itd. Vsak od meteorskih rojev ima svoje značilnosti, neke vrste »osebnost«, ki je odvisna od značilnosti meteoroidnih delcev, njihove gostote v meteoroidnem vlaknu, vstopne hitrosti in ostalega. Prav to daje sistematičnemu opazovanju meteorskih rojev poseben šarm. Na značilnosti meteorskega roja vpliva tudi pot Zemlje skozi meteoroidno vlakno: če bo ta pot šla skozi njegovo jedro, bo število utrinkov hitro naraščalo do zelo izrazitega maksimuma, nato pa hitro padlo.

Po oceni bo letošnji vrhunec Perzeidov nastopil 12. avgusta med 12. in 14. uro po srednjeevropskem času (SEPČ), vendar pri nas zaradi dnevne svetlobe ne bomo mogli uživati v vrhuncu. Za opazovanje bosta tako primernejši noči od 11. na 12. avgust ali od 12. na 13. avgust. Opazovanje bo v drugi polovici noči motila Luna, ko število utrinkov sicer nekoliko naraste. Z nekaj sreče utegnemo dočakati tudi kak bolid. Gleda na opisano, predvsem pa upoštevajoč vremensko napoved (ta za oba dneva napoveduje možnost neviht) smo se odločili, da opazovanje izvedemo v noči z 11. na 12. avgust, saj nam v primeru oblačnega vremena še vedno ostaja kot alternativa noč z 12. na 13. avgust. Potrditev o opazovanju 11. avgusta zvečer oziroma morebitni prestavitvi opazovanja na 12. avgust zvečer bo v torek 11. avgusta 2020 do 17. ure javljena na spletni strani AD Orion (http://www.orion-drustvo.si).

Ponoči bomo skozi teleskop opazovali tudi eno največjih astronomskih presenečenj tega leta, komet C/2020 F3 NEOWISE, ki je bil v juliju viden s prostimi očmi, trenutno pa je z okoli 6,6 magnitude še vedno dovolj svetel, da ga lahko opazujemo skozi daljnogled ali teleskop. V nekaj naslednjih nočeh se bo komet gibal skozi ozvezdje Volarja, po 16. avgustu pa bo ponovno prešel v ozvezdje Device.

Posebno draž bo opazovanju dal planetarni maraton: v eni noči, pravzaprav v časovnem oknu nekaj ur, bo mogoče opazovati vse planete Osončja (razen Merkurja, ki je preblizu Sonca, saj se bo 17. avgusta nahajal v konjunkciji z našo matično zvezdo). Vsi planeti razen Venere bodo vzšli že pred 23. uro. Na vzid Venere nad matematično obzorje bo potrebno počakati do 2:17 po SEPČ. Še zanimivost: Venera bo prav 13. avgusta v največji zahodni elongaciji (največji navidezni oddaljenosti od Sonca) in s sijem -4,5 bo najsvetlejši objekt na vzhodnem delu neba.

V času opazovanja bo mogoče opazovati tudi ostale zanimive astronomske objekte (Luna, dvojne zvezde, planetarne meglice, razsute in kroglaste zvezdne kopice, plinske meglice, galaksije itd.). Ob opazovanju vseh objektov bo potekala seveda tudi strokovna razlaga, čas bo tudi za zanimive diskusije na teme s področja astronomije.

Vabimo vas, da z nami preživite zanimivo noč v družbi astronomov in astronomije. Opazovanje bo potekalo na Šmartnem na Pohorju, na travniku, ki se nahaja približno 300 m zahodno od šole in južno od ceste. Dostop do Šmartnega na Pohorju je možen po asfaltni cesti iz 10 minut oddaljene Slovenske Bistrice. Z opazovanjem bomo začeli ob 21:30 po SEPČ (člani AD Orion bomo teleskope začeli postavljati že prej). Pričakujem zanesljivo udeležbo članov AD Orion, ki razpolagajo z društveno opremo. Udeležence vljudno prosimo, da avtomobile parkirajo na bankini ob cesti in ne na travniku. Udeležence prav tako prosimo, da upoštevajo navodila o ravnanju v času epidemije (medsebojna razdalja, uporaba zaščitnih mask…).

Vljudno vabljeni in prijazen pozdrav

Igor Žiberna

Predsednik Astronomskega društva Orion