Spoštovani, zadnje vremenske napovedi so zelo dobre, zato bomo danes v sredo, 12. 8. 2020, izvedli društveno opazovanje Perzeidov. Z opazovanjem bomo pričeli ob 21.30. Več informacij je v spodnjem prispevku.
Zaradi neugodne vremenske napovedi smo se odločili, da za danes napovedano društveno opazovanje prestavimo na jutri, sredo 12. 8. 2020. Začetek opazovanja ostaja enak. Ker je tudi za jutri napovedana možnost neviht, bomo jutrijšnje opazovanje dokončno potrdili do 18. ure na spletni strani društva www.orion-drustvo.si in na facebook profilu.
Vse dobro in prijazen pozdrav.
Igor Žiberna
Šmartno na Pohorju, 11.-12. avgust 2020
Tudi letos bomo v Astronomskem društvu Orion organizirali društveno opazovanje meteorskega roja Perzeidov, ki mu bomo dodali še opazovanje kometa C/2020 F3 NEOWISE, planetarni maraton in opazovanje Lune.
V ospredju bo opazovanje meteorskega roja Perzeidi. Velika večina utrinkov ima svoj izvor v kometih. Ti so zelo poenostavljeno povedano skupki prahu, plinov in ledu, ki letijo skozi vesolje. Ko se komet približuje Soncu, nastane okoli njegovega jedra oblak plina in prahu, nekakšna »atmosfera«, ki jo imenujemo koma. Na razdalji treh astronomskih enot se oblikujeta še plinski in prašni rep kometa. Velikost teh delcev, ki zapuščajo komet je lahko zelo različna: od nekaj deset mikronov do velikosti večjih skal. Te delce imenujemo meteoroide. Po nekajkratnem obhodu okoli Sonca kometi zaradi teh procesov za seboj oblikujejo nekakšen svitek meteoroidov, ki ga imenujemo meteoroidno vlakno. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka tako meteoroidno vlakno, se verjetnost, da bodo delci vlakna leteli skozi atmosfero poveča. Meteoroid, ki prileti v Zemljino atmosfero imenujemo meteor. Če meteor preživi let skozi atmosfero in pade na površje Zemlje, ga imenujemo meteorit. Ko meteoroid prileti v zgornje plasti Zemljine atmosfere, vzburi (ionizira) atome v atmosferi. Ti zato zasvetijo, kar na nebu vidimo kot svetlo sled-utrinek. Sled, ki je posledica ionizacije običajno traja manj kot sekundo. Lahko pa delec ob prehodu skozi atmosfero pušča za seboj še dimno sled, ki je vidna nekoliko dlje. Ionizacija se najpogosteje dogaja v zgornjih plasteh atmosfere, na višinah med 80 in 100 km, seveda pa večji meteoriti lahko svojo sled vlečejo vse do spodnjih plasti stratosfere. Meteorje najlažje opazujemo ponoči. Ob večjih telesih pa so učinki vidni tudi podnevi. Eden redkih takih zabeleženih primerov je t.i. Veliki dnevni utrinek iz leta 1972 (The Great Daylight 1972 Firebal), ki so ga videli v severni Ameriki in katerega posnetke lahko najdemo na spletu.
Če bi sledi utrinkov nekega meteorskega roja, ki smo jih v dani noči videli na nebu sistematično vrisovali v zvezdno karto, bi dobili občutek, da vsi izhajajo iz majhnega območja na nebu, ki ga imenujemo radiant. Pojav je podoben tistemu, ki ga vidimo, če se z avtom peljemo skozi snežni metež: če opazujemo snežinke skozi vetrobransko steklo, se nam zdi, da vse izhajajo iz iste točke. V primeru meteorskega roja namesto našega avtomobila nastopa Zemlja, namesto snežink pa meteoroidi v meteoroidnem vlaknu, ki ga prečka zemljina orbita. Radiant je v resnici polje na nebesni sferi, veliko nekaj ločnih stopinj. Ozvezdje, v katerem se nahaja radiant nekega meteorskega roja le-temu da tudi ime. Meteorski roj Perzeidov ima radiant v ozvezdju Perzeja, Geminidov v ozvezdju Dvojčkov, Leonidov v ozvezdju Leva itd. Vsak od meteorskih rojev ima svoje značilnosti, neke vrste »osebnost«, ki je odvisna od značilnosti meteoroidnih delcev, njihove gostote v meteoroidnem vlaknu, vstopne hitrosti in ostalega. Prav to daje sistematičnemu opazovanju meteorskih rojev poseben šarm. Na značilnosti meteorskega roja vpliva tudi pot Zemlje skozi meteoroidno vlakno: če bo ta pot šla skozi njegovo jedro, bo število utrinkov hitro naraščalo do zelo izrazitega maksimuma, nato pa hitro padlo.
Po oceni bo letošnji vrhunec Perzeidov nastopil 12. avgusta med 12. in 14. uro po srednjeevropskem času (SEPČ), vendar pri nas zaradi dnevne svetlobe ne bomo mogli uživati v vrhuncu. Za opazovanje bosta tako primernejši noči od 11. na 12. avgust ali od 12. na 13. avgust. Opazovanje bo v drugi polovici noči motila Luna, ko število utrinkov sicer nekoliko naraste. Z nekaj sreče utegnemo dočakati tudi kak bolid. Gleda na opisano, predvsem pa upoštevajoč vremensko napoved (ta za oba dneva napoveduje možnost neviht) smo se odločili, da opazovanje izvedemo v noči z 11. na 12. avgust, saj nam v primeru oblačnega vremena še vedno ostaja kot alternativa noč z 12. na 13. avgust. Potrditev o opazovanju 11. avgusta zvečer oziroma morebitni prestavitvi opazovanja na 12. avgust zvečer bo v torek 11. avgusta 2020 do 17. ure javljena na spletni strani AD Orion (http://www.orion-drustvo.si).
| 11.-12.- avgust 2020 | 12.-13. avgust 2020 | |
| zaid Sonca | 20:13 | 20:11 |
| konec meščanskega mraka | 20:46 | 20:45 |
| konec navtičnega mraka | 21:28 | 21:26 |
| konec astronomskega mraka in začetek prave noči | 22:15 | 22:13 |
| vzid Lune | 23:49 | 0:16 |
| začetek astronomskega mraka | 3:47 | 3:50 |
Ponoči bomo skozi teleskop opazovali tudi eno največjih astronomskih presenečenj tega leta, komet C/2020 F3 NEOWISE, ki je bil v juliju viden s prostimi očmi, trenutno pa je z okoli 6,6 magnitude še vedno dovolj svetel, da ga lahko opazujemo skozi daljnogled ali teleskop. V nekaj naslednjih nočeh se bo komet gibal skozi ozvezdje Volarja, po 16. avgustu pa bo ponovno prešel v ozvezdje Device.
Posebno draž bo opazovanju dal planetarni maraton: v eni noči, pravzaprav v časovnem oknu nekaj ur, bo mogoče opazovati vse planete Osončja (razen Merkurja, ki je preblizu Sonca, saj se bo 17. avgusta nahajal v konjunkciji z našo matično zvezdo). Vsi planeti razen Venere bodo vzšli že pred 23. uro. Na vzid Venere nad matematično obzorje bo potrebno počakati do 2:17 po SEPČ. Še zanimivost: Venera bo prav 13. avgusta v največji zahodni elongaciji (največji navidezni oddaljenosti od Sonca) in s sijem -4,5 bo najsvetlejši objekt na vzhodnem delu neba.
V času opazovanja bo mogoče opazovati tudi ostale zanimive astronomske objekte (Luna, dvojne zvezde, planetarne meglice, razsute in kroglaste zvezdne kopice, plinske meglice, galaksije itd.). Ob opazovanju vseh objektov bo potekala seveda tudi strokovna razlaga, čas bo tudi za zanimive diskusije na teme s področja astronomije.
Vabimo vas, da z nami preživite zanimivo noč v družbi astronomov in astronomije. Opazovanje bo potekalo na Šmartnem na Pohorju, na travniku, ki se nahaja približno 300 m zahodno od šole in južno od ceste. Dostop do Šmartnega na Pohorju je možen po asfaltni cesti iz 10 minut oddaljene Slovenske Bistrice. Z opazovanjem bomo začeli ob 21:30 po SEPČ (člani AD Orion bomo teleskope začeli postavljati že prej). Pričakujem zanesljivo udeležbo članov AD Orion, ki razpolagajo z društveno opremo. Udeležence vljudno prosimo, da avtomobile parkirajo na bankini ob cesti in ne na travniku. Udeležence prav tako prosimo, da upoštevajo navodila o ravnanju v času epidemije (medsebojna razdalja, uporaba zaščitnih mask…).
Vljudno vabljeni in prijazen pozdrav
Igor Žiberna
Predsednik Astronomskega društva Orion
Na jutranjem nebu lahko s prostimi očmi opazujemo svetel komet C/2020 F3 NEOWISE. Komet se trenutno nahaja v ozvezdju Voznika in se giblje proti ozvezdju Risa in Velikega medveda. Pri iskanju kometa si lahko pomagamo s kartama, ki ju je pripravil Igor Žiberna. Komet C 2020 F3 NEOWISE Pot kometa C 2020 F3 NEOWISE
Trenutni sij kometa je okrog 1,5 magnitude, kar pomeni, da je dobro viden s prostimi očmi. Med potovanjem na višje nebo bo sij padal. S prostimi očmi bo ostal viden predvidoma do začetka avgusta, z daljnogledom pa do konca septembra.
Krivulja sija kometa C/2020 F3 (NEOWISE)
Komet NEOWISE skozi noktilucentne oblake. Foto: Mitja Govedič
Foto: Mitja Govedič
Spoštovani,
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. februarja 2020 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Igor Žiberna – Svetlobna onesnaženost na Pohorju (predavanje)
Eno od najbolj priljubljenih opazovalnih območij ljubiteljskih astronomov v širši okolici Maribora je zanesljivo Pohorje. Zaradi nadmorskih višin nad 1000 m vsi pričakujemo, da bo poleg večje prosojnosti atmosfere h kakovosti astronomskih opazovanj prispevala tudi nižja stopnja svetlobne onesnaženosti. Pa je res tako? V predavanju bomo predstavili stanje svetlobne onesnaženosti na Pohorju na osnovi lastnih meritev in analize podatkov daljinskega zaznavanja. V predavanju bomo nakazali, katera območja na Pohorju so manj svetlobno onesnažena. Prikazani bodo tudi vplivi nočne smuke na stanje svetlobne onesnaženosti. Na žalost se izkaže, da zaradi prostega širjenja antropogene svetlobe tudi zavarovana območja (Natura 2000) niso zaščitena pred svetlobnim onesnaženjem.
2. Program Astronomskih opazovalnih noči (Mita Govedič)
3. Razno
Prijazno vabljeni!
Igor Žiberna
Spoštovani,
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 22. januarja 2020 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
Naše Osončje se ne zaključi s planetom Neptunom, pač pa se onkraj njegove orbite začenja območje, ki do danes ni bilo dobro raziskano. V predavanju bomo predstavili značilnosti Kuiperjevega pasu in Oortovega oblaka. Skupno jima je to, da gravitacijski in siceršnji učinek Sonca slabi, zato je gibanje teles v tem območju manj pravilno in stabilno. Tudi ravnine orbit so manj skladne z ekliptično ravnino. Zaradi manjšega učinka Sonca so telesa v tem območju tudi pričevalci razmer na začetku razvoja Osončja. Prav slednje je eden od pomembnih motivov za bodoča raziskovanja tega območja.
2. Letni občni zbor:
– izvolitev organov občnega zbora
– vsebinsko poročilo za leto 2019
– finančno poročilo za leto 2019
– načrt dela v letu 2020.
Zaradi zagotavljanja sklepčnosti vljudno prosim za zanesljivo udeležbo!
Prijazno vabljeni!
Igor Žiberna
Iz naših krajev bomo lahko 10. januarja 2020 opazovali polsenčni Lunin mrk. Za polsenčne Lunine mrke sicer pravijo, da s prostimi očmi niso vidni, vendar pa bo petkov nekaj posebnega: njegova magnituda bo namreč okoli 0,90, kar pomeni, da bo okoli 90 % Luninega premera v Zemljini polsenci. Iz izkušenj ob opazovanju delnega Luninega mrka z zelo majhno magnitudo pred nekaj leti smo ugotovili, da trditev, da polsenčni Lunini mrki niso vidni s prostimi očmi ne drži popolnoma. Malce pred vhodom v Zemljino senco je del površja Lune na stiku med polsenco in senco postal opazno temnejši. Pogoji pri januarskem polsenčnem Luninem mrku bodo kot nalašč za testiranje vidnosti: magnituda mrka bo zelo visoka, ob tem pa Luna ne bo zašla v Zemljino senco.
Polsenčni Lunin mrk 10. januarja 2020 se bo začel ob 18:05, vrhunec mrka bo ob 20:10, končal pa se bo ob 22:14. Trajanje polsenčnega Luninega mrka bo torej 4 ure in 9 minut. Ob začetku mrka bo Luna na višini 16,5° in azimutu 74°, na vrhuncu na višini 37° in azimutu 96°, na koncu mrka pa na višini 56° in azimutu 125°. Vse se bo odvijalo torej na vzhodni do jugovzhodni strani neba.
Ob podobnem polsenčnem Luninem mrku 20. novembra 2002 (magnituda polsenčnega mrka je bila tedaj okoli 89%) je Fred Espenak posnel spodnji fotografiji.
V AD Orion smo se na decemberskem sestanku dogovorili, da bi januarski polsenčni Lunin mrk opazovali in fotografirali. Z opazovanjem, ki bi ga izvedli na platoju pred Filozofsko fakulteto v Mariboru (Koroška cesta 160) bi začeli že malce pred začetkom mrka. Morda bi bilo najbolje, da bi opremo imeli pripravljeno že okoli 17:45, nato pa bi opazovali in fotografirali do konca mrka. S primerjavo fotografij med in po polsenčnem Luninem mrku bi lahko nazorno ugotovili razlike v svetlosti Lune. V primeru pojava nizke oblačnosti oziroma megle zaradi temperaturne inverzije bi lokacijo opazovanja po dogovoru spremenili. Današnja vremenska napoved (torek zjutraj) za petek napoveduje povečano oblačnost v zahodni Sloveniji, medtem ko zaenkrat lahko pričakujemo jasno vreme v severovzhodni Sloveniji (res pa je, da se vremenska napoved do petka lahko še spremeni).
Za lažje opazovanje sem pripravil spodnje karte položaja Lune, glede na Zemljino polsenco v treh ključnih fazah polsenčnega Luninega mrka.
Igor Žiberna
Spoštovani,
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 18. decembra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Mitja Govedič – Snemanje s hlajeno astronomsko kamero (predavanje)
Po letih fotografiranja z zrcalno refleksnim fotoaparatom je nastopil čas za naslednji korak: nakup barvne hlajene astronomske kamere. Kljub nabranim številnim izkušnjam pa so prvi posnetki jasno pokazali, da je snemanje z novo kamero vse prej kot mačji kašelj. V predavanju bo avtor predavanja predstavil prve rezultate snemanja, praktične izkušnje in opozoril na nekaj najpogostejših napak, ki jih naredil tudi sam.
2. Organizacija Astronomskih opazovalnih noči v AD Orion
3. Razno
Prijazno vabljeni!
Igor Žiberna
Spoštovani,
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 20. novembra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Ekstremne orbite – dokumentarni film
Gibanje v orbitah je eden od najpogostejših načinov gibanja v vesolju, naj gre za gibanje lun okoli planetov, gibanje planetov okoli zvezd, gibanje zvezd v večkratnih sistemih, gibanje okoli središča galaksije ali gibanje v jatah in nadjatah galaksij. V dokumentarni oddaji si bomo ogledali pomen orbit in kakšne posledice lahko puščajo njihove spremembe. Orbita, kot jo ima Zemlja okoli Sonca je v svoji »normalnosti« (nizka stopnja ekscentričnosti) v vesolju pravzaprav nekaj neobičajnega. Že majhna sprememba njenih lastnosti bi lahko pustila velik vpliv na razmere na našem planetu. Spoznali bomo tudi planete, ki nimajo običajne orbite okoli zvezde, pač pa le blodijo po vesolju in čakajo, da jih gravitacija ne priklene v gibanje okoli naključne zvezde: gre za t.i. »potepuške planete«. Orbite teles pa utegnejo povzročati tudi uničevalne dogodke, kar bomo spoznali na primeru gibanja zvezd in galaksij.
2. Razno
Prijazno vabljeni!
Igor Žiberna
Na god sv. Martina 11. novembra 2019 bomo priča zanimivemu astronomskemu pojavu: planet Merkur bo potoval pred Soncem in na ta način ustvaril podobne razmere, ki smo jim priča pri delnih ali popolnih Sončevih mrkih, ko Luna zastre Sonce. V primeru prehoda Merkurja pred Soncem pa ta mrk seveda nikakor ne bo tako veličasten. Merkur bo namreč v primerjavi s Soncem viden kot zelo drobna pika in ga s prostimi očmi niti ne bomo mogli zaznati. Njegov premer bo v času prehoda namreč le okoli 10 ločnih sekund, medtem ko bo premer Sonca kar dobrih 1938 ločnih sekund ali 32 ločnih minut.
Merkur bo začel prehajati pred Sonce ob 13:35 po srednjeevropskem času (SEČ), s celotnim premerom pa se bo pred Soncem znašel ob 13:37 po SEČ. Najbližje sredini Sončevega diska bo ob 16:19, vendar bo takrat pri nas Sonce le še 1° nad matematičnim obzorjem, za dejanskim obzorjem pa bo marsikje zašlo še prej. Za matematičnim obzorjem bo v Mariboru Sonce zašlo ob 16:29. Dogodek bomo pri nas torej lahko spremljali slabe tri ure. Nahajamo se namreč na vzhodnem delu vidnosti prehoda.
V celoti bodo prehod lahko opazovali na območju Južne Amerike, vzhodnega dela Severne Amerike, v večjem delu Atlantskega oceana in na skrajnem zahodnem delu Afrike. Na omenjenih območjih bodo lahko v prehodu uživali kar 5 ur in 29 minut.
Ker bomo pri opazovanju prehoda zrli v Sonce, je potrebno strogo upoštevati varnostna navodila in opazovati Sonce skozi primerne filtre, kot je prav za te namene izdelana mylar folija. V sili lahko uporabimo tudi varilsko steklo z optično gostoto vsaj 12. Ostali načini (s sajami prekrito steklo, klasični filmi, sončna očala itd.) ne zagotavljajo varnega opazovanja Sonca! Še koristna informacija za tiste, ki se bodo opazovanja lotili sami. Sonce se bo v času začetka prehoda nahajalo na višini 21° in z azimutom 209° (jugjugozahodna smer), v času vrhunca prehoda pa le stopinjo nad matematičnim obzorjem in z azimutom 243° (zahodjugozahodna smer). Za opazovanje bo tako najbolje izbrati območje, ki proti jugozahodu nima večjih ovir na obzorju. Pojav bo možno opazovati tudi v primeru oblačnega vremena, le oblaki bodo morali biti dovolj prosojni, da bo Sonce dovolj dobro vidno. Naslednji prehodi Merkurja pred Soncem se bodo zgodili 13.11.2032, 7.11.2039 in 7.5.2049. Podoben pojav kot ta, je prehod Venere pred Soncem, le da bomo nanj morali počakati do 11. decembra 2117, za večino danes živečih pa bo ta dogodek najbrž že preveč časovno oddaljen.
Astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru bosta na dan pojava 11. novembra 2019 v primeru jasnega vremena od 13. ure naprej pred Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru (Koroška cesta 160) organizirala javno opazovanje prehoda Merkurja pred Soncem. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga, zainteresirani pa bodo prehod lahko tudi fotografirali s pametnimi telefoni ali Canonovimi oz. Nikonovimi DSLR fotoaparati. Vse aktivnosti bodo seveda brezplačne in primerne za najširši krog.
Igor Žiberna
Slika je posneta na observatoriju Kanzelhöhe v Avstriji in se osvežuje nekajkrat dnevno. Klikni na sliko za večjo sliko.
Sliko je posnel vesoljski observatorij SOHO in se osvežuje enkrat dnevno.