V sredo 18. septembra 2024 bomo lahko v primeru jasnega vremena v jutranjem času pri nas opazovali delni Lunin mrk. Ta bo manj izrazit, saj bo magnituda mrka le 0,0869, kar pomeni, da se bo ob vrhuncu mrka v Zemljini senci znašel le 8,7 % Luninega premera. Vseeno pa tega zanimivega naravnega pojava ne kaže zamuditi. Morda bo delni Lunin mrk zanimiv za opazovanje prav zaradi majhne magnitude.
Pojav Luninega mrka je vezan na značilno medsebojno lego Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno in se zato Luna znajde v Zemljini senci. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo ščip ali polna Luna. Če bi bili ravnini Zemljine orbite okoli Sonca in Lunine orbite okoli Zemlje popolnoma poravnani, bi lahko Lunin mrk na Zemlji opazovali ob vsakem ščipu oziroma vsakih 29,5 dni, Sončev mrk pa ob vsakem mlaju. Igra narave je poskrbela za to, da je ravnina Lunine orbite nagnjena na ravnino ekliptike za kot okoli 5°. Za pojav Luninega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v ščipu sekati Zemljino orbito ali ekliptiko. Točko v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Kjer Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severu je dvižni vozel, kjer pa Luna seka ekliptiko na poti proti jugu nastopi padni vozel. Ob letošnjem delnem Luninem mrku se bo to zgodilo, ko se bo Luna počasi približevala dvižnemu vozlu, vendar bo vseeno dovolj blizu ekliptike, da se bo manjši del Lunine površine znašel v Zemljini senci. Luna bo-poenostavljeno povedano-predstavljala projekcijsko platno, pri čemer bo vlogo projektorja odigralo Sonce, telo, ki bo metalo senco na »projekcijsko platno« pa bo naš domači planet.
Ker Sonce ni točkasto svetilo, pač pa oddaja svetlobo z diska navideznega premera okoli pol ločne stopinje, se za Zemljo pojavljata polsenca in senca. Ko Luna zaide v Zemljino polsenco nastane polsenčni Lunin mrk, a tega z normalnim prostim očesom ne moremo zaznati. Pojav delnega ali popolnega Luninega mrka je na jasnem nebu mogoče brez težav opazovati s prostimi očmi, seveda pa je mrk dosti lepše viden skozi teleskop. Stopnjo delnega Luninega mrka označujemo z magnitudo mrka in pomeni delež Luninega premera, ki se znajde v Zemljini senci. Če je magnituda mrka 1,0 (ali 100 %), nastopi popolni Lunin mrk.
Letošnji delni Lunin mrk se bo začel ob 2:41 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ), ko bo Luna začela prehajati v Zemljino polsenco, a kot rečeno te faze mrka s prostimi očmi ne moremo zaznati. Luna bo začela prehajati v Zemljino senco ob 4:13 po SEPČ, medtem ko bo vrhunec mrka nastopil ob 4:44 po SEPČ, ko se bo v Zemljini senci znašel 8,7 % Luninega premera. Luna bo iz Zemljine sence izstopila ob 5:16 po SEPČ, iz Zemljine polsence pa ob 6:47 po SEPČ, ko bo Luna ravno zahajala. Višinski kot Lune bo ob začetku delnega Luninega mrka 23°, ob vrhuncu mrka 19°, ob koncu pa 14°. Vse se bo odvijalo na jugozahodnem do zahodnem delu neba, zato zaradi majhnega višinskega kota Lune kaže za opazovališče izbrati lokacijo s čim manj ovirami v tej smeri neba.
Vir: Fred Espenak, 2024; Naše nebo 2024, 2023.
Delni Lunin mrk bo najlepše viden na območju Atlantskega oceana, v zahodni Evropi, zahodni Afriki, na vzhodu Severne Amerike in na celotnem območju Južne Amerike. Pri nas bo Luna v času delnega mrka na zahodni strani neba, a še vedno dovolj visoko, da bodo vse faze mrka vidne. Na zahodu Severne Amerike pa bo Luna vzhajala oziroma bo vidna na vzhodni strani neba.
Vir: Fred Espenak, 2024.
Lunini in Sončevi mrki nastopajo v parih s časovno razliko 14 dni. Tako bo sopotnik septembrskega delnega Luninega mrka Sončev mrk, ki bo na območju Tihega oceana in Južne Amerike viden 2. oktobra 2024.
V primeru jasnega vremena bomo v Astronomskem društvu Orion izvedli društveno opazovanje na pločniku ob Koroški cesti, zahodno od Doma podiplomcev in gostujočih profesorjev (stavba, ki stoji neposredno ob Filozofski fakulteti). Sicer plačljivo parkirišče je do 8. ure brezplačno. Z opazovanjem bi začeli ob 4. uri. Ob delnem Luninem mrku bodo za opazovanje zanimivi planeti Saturn (katerega obroč je že precej poravnan z Zemljino orbito in je zato viden kot tanka črta), Jupiter in Mars. Upajmo, da bo sodelovalo tudi vreme.
Prijazno vabljeni!
Igor Žiberna
