Poletje je čas dopustov in oddiha, med astronomi pa poletje zaznamuje predvsem poletna Rimska cesta s številnimi čudovitimi objekti. Med opazovanjem lahko na nebu opazimo tudi številne meteorje, saj so aktivni številni meteorski roji. Še posebej veliko pozornosti pritegnejo Perzeidi, ki veljajo za enega najlepših in najaktivnejšim meteorskih rojev in dosežejo maksimum aktivnosti v noči iz 12. na 13. avgust. Številni Perzeidi velikokrat popestrijo astrofotografije.
Več o Perzeidih lahko preberete v letnem koledarju Mednarodne meteorske organizacije.
Oprema in nastavitve
Didigitalni zrcalno refleksni fotoaparati
Meteorje najlažje fotografiramo z digitalnimi zrcalno refleksnimi fotoaparati (DSLR). Ključnega pomena pri fotografiranju meteorjev je, da fotoaparat uporabljamo v ročnem načinu, ki je običajno označen z M. Na fotoaparatu nastavimo naslednje nastavitve:
-
občutljivost (ISO): z višanjem občutljivosti bomo lahko posneli šibkejše meteorje, vendar pa postane bolj opazen termični šum. Iz izkušenj določimo optimalno vrednost šuma, ki običajno znaša ISO 800 ali ISO 1600. Količina šuma je odvisna tudi od okoliške temperature in dolžine ekspozicije.
-
Čas osvetlitve. Z dolžino ekspozicije fotoaparatu določimo, kako dolgo naj zbira svetlobo. Izberemo vrednost B (bulb), ki nam omogoča poljubno dolge čase osvetlitve. Tipične vrednosti ekspozicije znašajo med 30 in 60 s, lahko pa uporabljamo tudi daljše čase, vendar pa z daljšimi časi zvezde več niso točkaste, količina šuma narašča, prav tako pa svetlobno onesnaženje postane bolj moteče.
Objektiv
Za fotografiranje meteorjev uporabljamo objektive s krajšimi goriščnimi razdaljami, od Fisheye, kratkogoriščnih do normalnih objektivov.
Najpogosteje se uporabljajo običajni kit objektivi, ki jih dobimo zraven fotoaparata pri nakupu. Tipičen takšen objektiv ima goriščno razdaljo 18 – 55 mm, vrednost zaslonke pa pri 18 mm znaša f/3,5. Na tak način bomo sicer fotografirali le svetlejše meteorje (svetlejše od 1. magnitude), vendar imamo bistveno večjo možnost, da posnamemo zelo svetle meteorje – bolide. Če goriščno razdaljo podaljšamo (npr. 50 mm), se vidno polje zmanjša, vendar bomo lahko fotografirali šibkejše meteorje, verjetnost, da bomo posneli bolid, pa je manjša.. Za fotografiranje aktivnejših meteorskih rojev (Perzeidi, Geminidi, Orionidi, … ) tako uporabljamo Fisheye in kratkogoriščne objektive, za fotografiranje sporadične aktivnosti pa normalne objektive z goriščno razdaljo okrog 50 mm.
Pri fotografiranju meteorjev uporabljamo objektive, ki imajo čim nižjo vrednost zaslonke, torej svetlobno hitre objektive, ki so čim bolj odprti in zato zberejo več svetlobe, npr f/2 ali f/3,5. Vendar z nižanjem vrednosti zaslonke naraščajo tudi optične napake objektiva, ki so na zvezdah še posebej opazne. Iz tega razloga je zato priporočljivo objektiv nekoliko zapreti, optimalno vrednost pa moramo določiti iz izkušenj.
Druga oprema
-
Stativ. Pri fotografiranju meteorjev je uporaba stativa skoraj obvezna, saj nam stativ omogoča, da fotoaparat fiksno usmerimo v poljubno točko na nebu. Če stativ ne uporabljamo, lahko fotoaparat kako drugače fiksiramo.
-
Daljinski sprožilec. Za začetek in konec ekspozicije uporabimo daljinski sprožilec, s katerim preprečimo morebitne tresljaje med pritiskom na sprožilec. Ker med fotografiranjem delamo večje število posnetkov, so zelo uporabni programabilni sprožilci, ki jih programiramo tako, da samodejno začnejo in končajo vsako novo ekspozicijo.
-
Dodatna baterija. Ker so lahko noči hladne, se baterije hitro izpraznijo. Če fotografiramo več ur se lahko baterija popolnoma izprazni, zato jo je smisleno zamenjati z dodatno.
Fotografiranje s kompaktnimi digitalnimi fotoaparati
Meteorje lahko fotografiramo tudi s kompaktnimi digitalnimi fotoaparati, vendar je fotografiranje zaradi manjše zmogljivosti kompaktov nekoliko težje, še posebej če fotoaparat ne omogoča ročnega načina upravljanja (M). Če je ta način mogoč, potem ga izberemo in postopamo podobno kot pri DSLR-jih. Nastavimo:
-
občutljivost (ISO), odvisno od termičnega šuma, ki ga fotoaparat proizvaja, običajno nastavimo na vrednost med ISO 400-1600,
-
čas osvetlitve nastavimo na najvišjo vrednost, ki jo fotoaparat omogoča (15 ali 30 s), če je mogoča funkcija B, jo izberemo in nastavimo čas osvetlitve na vrednost med 30 in 60 s,
-
goriščno razdaljo izberemo na najnižjo vrednost,
-
zaslonko maksimalno odpremo.
Še nekaj napotkov
Meteorji se naključno pojavljajo na nebu, zato je načeloma vseeno, katero smer neba fotografiramo. Svetli meteorji se najposteje pojavljajo v bližini obzorja, zato fotoaparat usmerimo proti obzorju. Pazimo, da obzorje ne zajema večjega dela obzorja, ampak samo manjši del, še boljše pa je, če fotoaparat usmerimo nizko nad obzorjem. Izogibamo se hišam, drevju in drugim predmetom, ki nam zastirajo nebo. Načeloma se izogibamo tudi Lune in fotoaparat usmerimo čim bolj vstran. Ker Luna osvetli nebo, nekoliko tudi skrajšamo ekspozicijo. Pri daljših ekspozicijah se lahko objektiv zarosi, zato ga je potrebno odrositi, kar storimo tako, da ga segrejemo. To najlažje storimo s fenom, lahko pa ga vstavimo v žep ali pa ga odrosimo z mahanjem roke pred objektivom.
Fotografije meteorjev
Sledi na fotografijah, ki niso meteorji
Ko bomo pregledovali fotografije, bomo večkrat opazili sledi, ki niso meteorji. Značilnosti, po katerih bomo meteor prepoznali od drugih pojavov, so:
- Meteorji ne vijugajo. Vse vijugaste sledi na fotografijah pripadajo drugim pojavom.
- Dve ali več vzporednih sledi pripadajo letalom.
- Ponavljajoče utripajoče sledi prav tako pripadajo letalom.
- Meteor običajno traja manj kot sekundo. Če opazimo neko sled na dveh ali več zaporednih posnetkih, potem ta sled zelo verjetno ni meteor.
Letala
Sateliti
Letalo na fotografiji prepoznamo po enakomerno utripajočih lučeh. Na fotografiji je viden tudi satelit. V splošnem satelite težje ločimo od meteorjev, glavna lastnost satelitov pa je pogosto enakomerna svetlost, velikokrat pa so vidni tudi na več zaporednih posnetkih. Foto: Javor Kac.
Bliski Iridijevih satelitov
Druge svetle sledi na fotografijah
Galerije meteorjev, ki so jih posneli člani AD Orion
Dodatno branje
J. Atanackov, J. Kac: Meteorji v avgustu in septembru. Spika, julij-avgust 2013. http://astronomska-revija-spika.si/julij-avgust-2013-2/
Perzeidi 2013 – opazujmo in fotografirajmo meteorski roj. Pridobljeno 24. 7. 2013 iz http://astronomska-revija-spika.si/perzeidi-2013-opazujmo-in-fotografirajmo-meteorski-roj/
Photographic Observations. Pridobljeno 20. 7. 2013 iz http://www.imo.net/photo.
