Astronomsko društvo Orion

Vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 21. februarja 2024 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Damjan Dovnik: Merjenje oddaljenosti supernove tipa Ia (predavanje)

Predavatelj je v napovedi vsebine svojega predavanja zapisal: S to raziskavo sem želel izmeriti razdaljo do eksplozije supernove tipa Ia in s tem dokazati njihovo uporabnost pri merjenju velikih razdalj v vesolju.

Da bi izmeril razdaljo do eksplozije tovrstne supernove, sem s teleskopom GoT1 več mesecev meril signal ene od supernov tega tipa. S pomočjo računalniških programov za obdelavo fotografij in fotometrijo mi je uspelo določiti navidezno magnitudo supernove na posamezen dan. Iz teh podatkov sem izrisal svetlobno krivuljo supernove, s pomočjo katere sem preko Phillipsove relacije izračunal njeno absolutno magnitudo ob njeni najvišji svetlosti, katere datum sem zaradi prepoznega začetka meritev dobil na podlagi odvoda prilagoditvene krivulje. Iz funkcije prilagoditvene krivulje sem izračunal tudi navidezno magnitudo supernove ob času njene najvišje svetlosti. Iz zveze med absolutno in navidezno magnitudo ter z upoštevanjem medgalaktične ekstinkcije sem izračunal razdaljo do supernove, katera od vrednosti, ki so jo izmerili profesionalni astronomi preko rdečega premika, odstopa za manj kot 1 %. S tem ko sem izmeril oddaljenost, sem neposredno lahko določil tudi čas eksplozije supernove. Ker je svetlobna hitrost omejena, je svetloba supernove do nas potovala toliko let, kot je njena oddaljenost v svetlobnih letih. Glede na mojo meritev oddaljenosti je supernova eksplodirala pred 214 milijoni let v geološkem obdobju poznega triasa, le nekaj milijonov let za tem, ko so se na Zemlji pojavili prvi dinozavri.

2. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

• Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

• Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končanem predavanju.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

1. Opazovanje konjunkcije Lune in razsute zvezdne kopice M 45 (Plejade) v ozvezdju Bika v petek 16. februarja 2024

Danes zvečer (16. februar 2024) bo prišlo do zanimive konjunkcije (bližnjega navideznega srečanja) Lune in razsute zvezdne kopice M 45 (Plejade) v ozvezdju Bika. Oba objekta bosta najbližje okoli 22. ure po SEČ, ko bo Luna okoli 0,6 ° južno od Plejad. Luna bo danes v fazi prvega krajca in torej že dokaj svetla. Dogodek bo izziv ne le za opazovalce s prostimi očmi, z daljnogledom ali s teleskopom, pač pa bo tudi astrofotografski izziv. V primeru jasnega vremena si vsekakor kaže vzeti vsaj nekaj minut za opazovanje.

2. Konjunkcija Venere in Marsa v četrtek 22. februarja 2024

V četrtek 22. februarja 2024 bomo v jutranjem času lahko opazovali konjunkcijo Venere in Marsa, ki bosta le okoli 0,6° narazen. Mars se bo nahajal malce pod Venero. Opazovanje bo oteževala majhen višinski kot obeh teles v jutranjem mraku, zato bo za opazovanje koristno izbrati lokacijo s čim manj ovirami na jugovzhodnem delu neba. Venera bo tega jutra vzšla ob 5:49 po SEČ, Mars ob 5:53 po SEČ, Sonce pa ob 6:50 po SEČ. Magnituda Venere bo okoli -3,94, Marsa pa 1,29. Konjunkcijo bo torej mogoče opazovati v navtičnem in na prehodu iz navtičnega v meščanski mrak, kasneje (tekom dneva) pa bo to tudi s teleskopi izjemno težko, predvsem zaradi sorazmerno majhne magnitude Marsa, medtem ko je ob pomoči optičnih naprav Venera vidna tudi podnevi. V to smo se brez težav prepričali ob okultaciji Venere novembra 2023.

3. Komet 12/P Pons-Brooks v februarju in marcu 2024

Gre za periodični komet z obhodno dobo okoli 71 let. Trenutno se komet nahaja v ozvezdju Kuščarica, v naslednjem tednu pa bo prešel v ozvezdje Andromede, kjer se bo nahajal vse do sredine marca. Njegov trenutni sij je po podatkih COBS okoli 7 magnitude in narašča. Komet je najbolje opazovati v večernem času na severozahodnem delu neba, priporočam pa, da izbirate lokacije, ki v tej smeri nimajo izrazitejših svetlobnih kupol. Sam sem pred približno desetimi dnevi komet opazoval z domačega balkona v Mariboru in sicer z newtonovim reflektorjem s premerom zrcala 200 mm in z goriščno razdaljo 800 mm. Omenim naj, da so bili opazovalni pogoji neugodni (v smeri opazovanja se nahaja svetlobna kupola nad središčem mesta, za nameček pa so trije sosedje v večernem času na svojih dvoriščih imeli prižgane reflektorje, ki so bili nezastrti, pa še srednje visoki oblaki so občasno naredili sliko bolj »mlečno«)). Pri poskusu opazovanja z 25 mm okularjem nisem bil uspešen, ko sem šel z okularjem v drugo skrajnost in poskusil s 5 mm okularjem, pa pri opazovanju ni bilo težav. Menim, da bi bilo komet ta hip na kolikor toliko temni lokaciji mogoče videti z binokularjem ali manjšim teleskopom, res pa je, da bo v tem in prihodnjem tednu opazovalne pogoje slabšala vedno svetlejša Luna.

Za lažje iskanje in opazovanje kometa 12/P Pons-Brooks dodajam dve karti poti kometa do sredine marca 2024. Krog na drugi karti predstavlja približno zorno polje 50 mm iskala na teleskopu ali daljnogleda 10×50.

Obilo užitka pri opazovanju z željami za jasno vreme!

Igor Žiberna

Vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 17. januarja 2024 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: Planeti zunaj Osončja in njihov indeks podobnosti Zemlji (predavanje)

V predavanju bomo predstavili trenutno stanje na področju raziskav planetov zunaj Osončja in nekaj ekstremnih primerov le-teh. V nadaljevanju bomo predstavili koncept indeksa podobnosti Zemlji, s katerim skušamo na osnovi znanih podatkov o planetih zunaj Osončja oceniti naravne razmere na teh telesih, predvsem v luči pogojev za razvoj take oblike življenja, kot jo poznamo na Zemlji. Na koncu bomo predstavili nekaj Zemlji podobnih eksoplanetov.

2. Igor Žiberna: Astronomski dogodki v letu 2024 (predavanje)

                V kratek predavanju bomo predstavili nekaj zanimivih dogodkov s področja astronomije in kozmonavtike v letu 2024.

3. Občni zbor Astronomskega društva Orion

a. Izvolitev delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, dva overovitelja zapisnika)

b. Vsebinsko poročilo o delu AD Orion v letu 2023 in razprava o vsebinskem poročilu

c. Finančno poročilo AD Orion za leto 2023 in razprava o finančnem poročilu

d. Načrt dela AD Orion v letu 2024.

4. Razno

Zaradi zagotovitve sklepčnosti člane AD Orion najvljudneje prosim za polno udeležbo!

Prijazen pozdrav,

Igor Žiberna

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v petek 15. decembra 2023 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: Misija OSIRIS-REx in asteroid 101955 Bennu (predavanje)

Asteroidi so bili že od nekdaj zanimivi objekt za raziskovanje. Razlogov za to je več: asteroidi nam s svojo zgradbo dajo vpogled v zgodnje faze razvoja Osončja, veljajo za možne prinašalce vode na Zemljo, morda pa tudi za telesa, preko katerih se je na zemljo preneslo življenje. V predavanju bomo opisalo misijo OSIRIS-REx, katere cilj je bil med drugim prinesti vzorce s površja tega asteroida na Zemljo. To se je letos septembra tudi zgodilo. V predavanju bomo predstavili tudi nekaj do sedaj znanih ugotovitev o asteroidu 101955 Bennu. Spregovorili bomo tudi nadaljnjih načrte misije, katere naslednji cilj bo asteroid 99942 Apophis, ki velja za Zemlji potencialno nevarno telo.

2. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

• Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

• Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končanem predavanju.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v četrtek 30. novembra 2023 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Gregor Hojnik: Starship – prvi in drugi polet (predavanje)

Za nami je že drugi polet sistema Starship. Na predavanju si bomo najprej osvežili spomin kaj sploh je sistem Starship, njegove tehnične lastnosti in pomen za prihodnost vesoljskih poletov.

Sledila bo analiza obeh poskusov izstrelitve, pogledali si bomo ključne razlike, kaj je šlo po načrtih in kaj ne. Ob diskusiji bomo zaključili s pregledom naslednjih korakov.

2. Poročilo z javnega opazovanja delnega Luninega mrka v oktobru 2023 in z javnega opazovanja okultacije Venere novembra 2023

3. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

• Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

• Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končanem predavanju.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

V četrtek 9. novembra 2023 bo v primeru jasnega vremena iz naših krajev viden zanimiv pojav: okultacija Venere. Luna bo tega dne ob okoli 11:05 po srednjeevropskem času začela zakrivati Venero, slednja pa se bo okoli 12:18 ponovno prikazala na drugi strani Lunine ploskve. Luna bo na začetku okultacije na višinskem kotu 36° in z azimutom 223°. Osvetljenega bo le 15 % njenega površja, kar bo dogodku dajalo posebno draž, saj se bo Venera ob koncu okultacije pojavila izza neosvetljenega dela Lune. Sij Venere znaša -4,3 magnitude, zato opazovanje okultacije skozi navadni lovski daljnogled ne bi smelo delati težav, še bolje pa bo pojav opazovati skozi teleskop. V  času pisanja tega besedila sem vidnost Venere preveril skozi navadni lovski daljnogled 10×50 in lahko povem, da je njena vidnost odlična (,če veste v katerem delu neba se nahaja, jo brez težav vidite tudi s prostimi očmi), še lažje pa jo bo najti v četrtek dopoldne, ko bo zelo blizu Lune. Zanimivo bi bilo dogodek fotografirati ali posneti s planetarno, CCD ali CMOS kamero. Upajmo le, da bo sodelovalo tudi vreme. Po današnjem jutranjem modelu Aladin  je za četrtkovo dopoldne sicer napovedano širjenje oblačnosti iz zahoda, a za vzhodni del Slovenije je zaenkrat še napovedano jasno vreme. Če boste na delovnem mestu imeli možnost predlagam, da si ob obeh navedenih terminih vzamete nekaj minut časa in dogodek opazujete vsaj skozi lovski daljnogled. Še praktičen nasvet: Venera bo na začetku okultacije začela navidezno lesti za Luno v spodnjem levem delu Lune (,ki je trenutno osvetljen), ponovno pa se bo prikazala izza spodnjega desnega roba Lune (,ki je trenutno v senci). Za lažjo orientacijo dodajam karti, ki prikazujeta položaj Venere glede na Lunino ploskev pred začetkom in po koncu okultacije.

V primeru jasnega vremena bomo društveno opazovanje izvedli v severnem delu zgornjega parkirišča trgovskega centra Europark, ki so nam prijazno dovolili, da opazovanje izvedemo pri njih. Uraden začetek opazovanja bo ob 10:50. Če imate možnost prosim prinesite s seboj svoj daljnogled, za udobnejše opazovanje pa ne bo odveč tudi kak zložljiv stol za kampiranje.

Se vidimo in prijazen pozdrav!

Igor Žiberna

Po dolgem času bomo lahko v soboto 28. oktobra 2023 pri nas ponovno opazovali zanimiv naravni pojav: delni Lunin mrk. Do tega pojava pride, ko se Zemlja znajde točno med Soncem in Luno in se zato Luna nahaja v Zemljini senci. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo ščip ali polna Luna. Ker ravnina Lunine orbite okoli Zemlje ni skladna z ravnino Zemljine orbite okoli Sonca (ekliptiko), pač pa jo seka pod kotom dobrih 5°, se najpogosteje dogaja, da je Luna v fazi ščipa nad ali pod Zemljino senco. Le nekajkrat letno se zgodi, da se Luna v celoti znajde v Zemljini senci, ali pa jo zgolj oplazi. V prvem primeru govorimo o popolnem Luninem mrku, v drugem primeru pa o delnem Luninem mrku, kar bomo lahko opazovali tudi ob koncu letošnjega oktobra. Luna bo takrat – poenostavljeno povedano-predstavljala projekcijsko platno, pri čemer bo funkcijo projektorja odigralo Sonce, telo, ki bo metalo senco na »projekcijsko platno« pa bo naš domači planet. Ker Sonce ni točkasto svetilo, pač pa oddaja svetlobo z diska navideznega premera okoli pol ločne stopinje, se za Zemljo pojavljata polsenca in senca. Ko Luna zaide v Zemljino polsenco nastane polsenčni Lunin mrk, a tega z normalnim prostim očesom ne moremo zaznati. Pojav delnega ali popolnega Luninega mrka je na jasnem nebu mogoče brez težav mogoče opazovati s prostimi očmi, seveda pa je mrk dosti lepše viden skozi teleskop. Stopnjo delnega Luninega mrka označujemo z magnitudo mrka in pomeni delež Luninega premera, ki se znajde v Zemljini senci. Če je magnituda mrka 100 %, nastopi popolni Lunin mrk.

Luna bo ob delnem Luninem mrku 28. oktobra 2023 začela prehajati v zemljino polsenco ob 19:59 po srednjeevropskem času (SEPČ). Vidni del mrka se bo začel s prehodom Lune v Zemljino senco in sicer ob 21:34 po SEPČ. Vrhunec mrka bo ob 22:14, ko se bo v Zemljini senci znašlo 12,8 % Luninega premera. Luna bo iz Zemljine sence izšla ob 22:53 po SEPČ, iz Zemljine polsence pa ob 00:28 po SEPČ. Delni mrk bo torej trajal uro in 19 minut.

Ob delnem Luninem mrku se bo v Zemljini senci znašel spodnji levi del Lunine ploskve. Luna se bo v času delnega mrka nahajala med jugovzhodom in jugom in na udobnem višinskem kotu okoli 45° nad matematičnim obzorjem, kar bo opazovanje precej olajšalo. Med opazovanjem delnega Luninega mrka bomo seveda najprej opazili okroglo obliko Zemljine sence, ki je grškemu filozofu Aristotelu služila kot eden prvih empiričnih dokazov za okroglo obliko Zemlje.

Letošnji delni Lunin mrk bo najlepše viden v Evropi ter večjem delu Azije in Afrike. Na skrajnem vzhodu Azije bo Luna v času mrka zahajala, na skrajnem zahodu Afrike pa vzhajala. Lunini in Sončevi mrki nastopajo v parih. Tako so 14. oktobra 2023 lahko popolni ali delni Sončev mrk opazovali na območju večjega dela Severne in Južne Amerike, najlepše pa je bil viden v Srednji Ameriki.  

V naslednjih letih bo pri nas vidnih še nekaj Luninih mrkov. 18. septembra 2024 bomo v jutranjih urah lahko opazovali delni Lunin mrk (njegova magnituda bo le 9 %), 7. septembra 2025 v večernem času popolni Lunin mrk, 28. avgusta 2026 pa v jutranjih urah delni Lunin mrk z magnitudo 94 %.

Slika 1: Osnovne faze delnega Luninega mrka 28.10.2023

V primeru jasnega vremena bo Astronomsko društvo Orion iz Maribora v sodelovanju z Osnovno šolo borcev za severno mejo (Borcev za  severno mejo 16 v Mariboru) na travniku vzhodno od parkirišča ob šoli organiziralo javno opazovanje delnega Luninega mrka. Javno opazovanje se bo začelo ob 21. uri. Poleg delnega Luninega mrka bomo opazovali še planeta Jupiter in Saturn, Jupitrove Lune, Saturnov prstan in še kaj. Tako delni Lunin mrk kot oba planeta bo mogoče fotografirati skozi društvene teleskope s pametnimi telefoni ter Canonovimi in Nikonovimi DSLR fotoaparati. Javno opazovanje, katerega cilj je razvijanje zanimanja za astronomijo in naravne pojave, je namenjeno najširšemu krogu zainteresiranih in je seveda brezplačno.

Vljudno vabljeni !

Igor Žiberna

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 27. septembra 2023 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Maša Stošič: Solarigrafija (predavanje)

V predavanju bomo spoznali način fotografiranja Sonca, imenovan solarografija. Gre za tip fotografije, ki zajema dnevno navidezno potovanje Sonca po nebu in praviloma uporablja dolge čase osvetlitve – tudi po več mesecev, celo let. Pri tem načinu fotografiranja uporabljamo fotografski papir brez kemične obdelave, “pinhole” fotoaparat (camera obscura) in optični skener, fotografijo pa na koncu digitalno obdelamo.

2. Poročilo o delu Astronomskega društva Orion v poletju 2023

3. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

• Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

• Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končanem predavanju.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

12. avgusta 2023 je Japonec Hideo Nishimura odkril nov komet, ki je dobil uradno oznako C/2023 P1 (Nishimura). Gre za dolgoperiodični komet z obhodno dobo okoli Sonca 434 let. Komet je zanimiv zaradi sija: na spletni strani COBS (https://www.cobs.si/) trenutno (13.9.2023) poročajo o siju okoli 4. magnitude, po napovedih pa bi sij, ko bo komet 17. septembra 2023 v prisončju lahko dosegel celo 3. magnitudo. Na žalost je zaradi položaja blizu prisončja komet mogoče opazovati zgolj v večernem ali jutranjem mraku. Komet se bo namreč v prihodnjih dnevih premikal skozi ozvezdji Lev in Devica. Kot tak bi komet moral biti dokaj lahek plen v navadnih lovskih daljnogledih.

Za lažje opazovanje ali snemanje kometa sem pripravil zvezdno karto s potjo kometa do druge polovice septembra in tabelo s časi vzida/zaida kometa in Sonca, da bo načrtovanje opazovanja lažje. Časi so navedeni v srednjeevropskem poletnem času (SEPČ). V teh dnevih komet zahaja približno uro za zaidom Sonca in vzhaja približno uro pred vzidom Sonca, zato bo komet viden v večernem ali jutranjem mraku, ne pa v trdi noči. Vsekakor pa bo potrebno za opazovalno mesto izbrati lokacijo s čim bolj odprtim vzhodnim ali zahodnim obzorjem. Opazovalni pogoji se bodo s približevanjem prisončju seveda slabšali. Morda bo izziv opazovati komet podnevi (podobno kot na začetku leta 2007 v primeru kometa C/2006 P1 (McNaught), ko sem le-tega opazoval okoli poldneva). V primeru opazovanja kometa podnevi je potrebno OBVEZNO poskrbeti za VARNO OPAZOVANJE. Postavimo se tako, da je Sonce za hišo ali kakim drugim objektom. GLEDANJE V SONCE S PROSTIMI OČMI ALI OPTIČNIMI NAPRAVAMI LAHKO POŠKODUJE NAŠE OČI !!!

Pot kometa C/2023 P1 (Nishimura) v drugi polovici septembra

Položaji kometa C/2023 P1 (Nishimura) v večernem času na zahodnem delu neba

Položaji kometa C/2023 P1 (Nishimura) v jutranjem času na vzhodnem delu neba

Časi vzidov in zaidov kometa C/2023 P1 (Nishimura) in Sonca (v SEPČ)

Veliko uspeha in predvsem astronomskih užitkov pri opazovanju kometa  C/2023 P1 (Nishimura). Upajmo, da nam bodo vremenski pogoji naklonjeni.

Igor Žiberna

V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena v noči s sobote 12.8.2023 na nedeljo 13.8.2023  organizirali opazovanje meteorskega roja Perzeidi. Letošnje opazovanje bo potekalo nekaj dni pred mlajem, zato Luna, ki bo vzšla v nedeljo zjutraj ob 2:24 večji del noči ne bo motila opazovanja. Tudi po vzidu Lune bo osvetljeno le okoli 7 % nam vidnega dela njenega površja. Zaradi daljših senc bo njeno površje v jutranjih urah vseeno privlačno za opazovanje in fotografiranje.  Za nameček bodo v času noči vidni planeti Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Poletno nočno nebo je znano po obilju objektov globokega neba, zato bo opazovanje še dodatno bolj zanimivo.

V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih dogodkov v opazovalni noči z 12. na 13. avgust 2023, da bo načrtovanje opazovanja lažje. Vsi časi so v srednjeevropskem poletnem času (SEPČ).

Društveno opazovanje bomo izvedli na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, ki se nahaja okoli 300 m zahodno od osnovne šole Šmartno na Pohorju na južni strani ceste. Gre za travnik takoj za z električnim pastirjem ograjenim travnikom. Vljudno prosimo, da parkirate izključno na bankini ceste. Z opazovanjem bomo začeli v soboto 12.8.2023 ob 22. uri. Za opazovanje meteorskega roja ni potrebna posebna oprema. Priporočamo, da s seboj prinesete podlago za ležanje (armafleks), morda spalno vrečo ali vsaj topla oblačila, saj utegnejo biti noči na 800 m nadmorske višine, še zlasti če mirujemo, dokaj hladne. Sam vedno svetujem, da prinesemo s seboj kak kos oblačila preveč kot premalo, saj bo tako opazovanje bistveno bolj udobno. Priporočljiv je tudi kak osvežilen napitek (seveda brezalkoholen !).

Na kaj bomo pri vizualnem opazovanju meteorjev pozorni? Ko zagledamo utrinek najprej zabeležimo čas pojava meteorja po možnosti na sekundo natančno. Naslednji pomemben podatek je sij meteorja. Pri tem bodo začetniki imeli nekaj težav, kasneje pa si bodo hitro pridobili občutek zanj. Pri določanju sija si pomagamo s svetlimi zvezdami v okolici. Na poletnem nebu ima na primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire – Vega sij 0. magnitude, podobno kot Arktur v Volarju. Deneb v Labodu in Altair v Orlu svetita s sijem 1. magnitude, Severnica s sijem 2. magnitude in tako naprej. Za pomoč so nam lahko tudi planeti: sij Jupitra okoli -2. magnitude, Saturna pa 0. magnitude. Zanimiv je podatek, kako dolgo sled je meteor pustil na nebu. Podatek izražamo v ločnih stopinjah, pri čemer kot med obzorjem in nadglaviščem znaša 90°. Pri določanju loka sledi si lahko pomagamo s »starimi triki«: če iztegnemo dlan, debelina sredinca ustreza loku 2°, stisnjena pest loku 8°, pri raztegnjeni dlani pa razdalja med vrhom palca in kazalca loku 15° in razdalja med vrhom palca in mezinca loku 22°. S časom bomo tudi brez tovrstnih pripomočkov razvili dober občutek za kote na nebesni sferi. Pomemben podatek, ki ga je vsaj začetniku zelo težko določiti je čas trajanja utrinka. Običajno je ta manjši od sekunde, najpogosteje med 0,1 in 0,6 sekunde. Če je meteor za seboj pustil sled, zabeležimo tudi čas trajanja sledi. Če je meteor razpadel, bil obarvan ali puščal celo zvočne signale, zabeležimo seveda tudi to. Za bolj izkušene opazovalce obstajajo celo obrazci, ki jih lahko snamemo s spletne strani Mednarodne meteorske organizacije. Seveda pa je povsem dovolj, če preprosto uživamo ob opazovanju utrinkov.

V primeru neugodnega razvoja vremena bomo odpoved opazovanja sporočili v soboto tekom dneva na spletni strani Astronomskega društva Orion (http://adorionmb.splet.arnes.si/).

V upanju na čim večjo udeležbo vas prijazno pozdravljam.

Igor Žiberna