Astronomija, mesečna predavanja, raziskovalni tabori, astronomske delavnice, javna opazovanja, opazovanja za šole, astrofotografija in mnogo več že od leta 1993.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 24. maja 2023 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Vojteh Urbančič: Koliko je znanosti v znanstveni fantastiki? (predavanje)
Nosilne teme predavanja bodo: razdalje v vesolju, možnosti medzvezdega potovanja, tipi civilizacij po Kardaševu, Drakova enačba, zmotne predstave in prikazi razmer v vesolju v znanstveno fantastičnih filmih, navedba najbolj gledanih filmov tega žanra in predavateljev osebni izbor najboljših piscev znanstvene fantastike.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. aprila 2023 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Damjan Dovnik: Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delte Ščita (predavanje)
V predavanju bo Damjan Dovnik, dijaka Srednje šole Slovenska Bistrica predstavil raziskovalno nalogo, ki sta jo izdelala s sošolko Hano Brumec. Z njo sta sodelovala na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev in osvojila zlato priznanje. V raziskavi sta želela ugotoviti, kako lahko s pomočjo izmerjene periode in navideznega sija spremenljivih zvezd kefeid določimo njihovo oddaljenost in dokazati povezavo med njihovo periodo spreminjanja sija in izsevom, oz. njihovim absolutnim sijem. S teleskopom GoChile (Slovenski robotski teleskop v Čilu) sta posnela periode petih kefeid. Z računalniškim orodjem za fotometrijo sta iz posnetih fotografij izmerila navidezni sij in periodo iz svetlobnih krivulj. Iz teh podatkov sta izračunala absolutni sij in njihovo oddaljenost. V predavanju bodo najprej predstavljene spremenljive zvezde kefeide in njihov mehanizem širjenja in krčenja, nato zakonitosti in formule, ki sta jih uporabila pri izračunih. Podrobneje bo opisal potek njunega dela, med drugim delo s teleskopom, kalibracijo fotografij, fotometrijo, izrisovanje in analizo grafov svetlobnih krivulj, pa tudi sam izračun oddaljenosti kefeid s pomočjo teh podatkov. Dobljene podatke sta primerjala z razdaljami, ki jih je satelit Gaia izmeril s paralakso. V zaključku sledi povzetek raziskave, kaj sta odkrila, komentar celotnega dela ter predlogi izboljšav za nadaljnje delo.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 15. marca 2023 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Svetlobna onesnaženost v Evropi in Sloveniji 2. del (predavanje)
V drugem delu predavanja bomo predstavili stanje svetlobne onesnaženosti v Sloveniji. Na začetku bomo primerjali stopnjo svetlobne onesnaženosti v Sloveniji z drugimi evropskimi državami, v nadaljevanju pa analizirali razlike v svetlobni onesnaženosti med posameznimi območji v Sloveniji. Predstavili bomo območja z najvišjo in najnižjo stopnjo radiance ter območja za najneugodnejšimi trendi radiance. Poseben poudarek bomo namenili analizi stanja svetlobne onesnaženosti na zavarovanih območjih (Triglavski narodni park, izbrani krajinski parki, območja Natura 2000). Prav tako bomo predstavili spremembe temnih območij v Sloveniji, na koncu pa si ogledali, kje v Sloveniji in v širši okolici Maribora so svetlobno najmanj onesnažena območja.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 22. februarja 2023 ob 18. uri v videokonferenčnem sistemu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Svetlobna onesnaženost v Evropi in Sloveniji 1. del (predavanje)
Astronomija se običajno ne povezuje s temami, povezanimi z varovanjem okolja. Pa vendar smo astronomi med prvimi začeli opozarjati na problematiko pretirane rabe umetne razsvetljave v nočnem času, saj ta motijo astronomska opazovanja v vidnem delu spektra. Danes ugotavljamo, da so posledice svetlobnega onesnaževanja mnogo globlje in lahko celo usodno vplivajo na človekovo zdravje. V prvem delu predavanja o svetlobnem onesnaževanju bomo predstavili vzroke svetlobnega onesnaževanja, vire svetlobnega onesnaževanja in osnovne zakonitosti širjenja umetne svetlobe v troposferi. V nadaljevanju bomo predstavili metode merjenja svetlobne onesnaženosti. Na osnovi podatkov daljinskega zaznavanja (remote sensing) bomo predstavili stanje svetlobne onesnaženosti v Evropi in širši okolici Slovenije. V drugem delu predavanja, ki bo na vrsto v mesecu marcu bomo predstavili stanje svetlobne onesnaženosti v Sloveniji s posebnim poudarkom na temnih območjih, ki bi bila zanimiva tudi za ljubiteljska astronomska opazovanja.
2. Razno
Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.
Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)
V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 18. januarja 2023 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Občni zbor Astronomskega društva Orion
a. Izvolitev delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, dva overovitelja zapisnika)
b. Vsebinsko poročilo o delu AD Orion v letu 2022 in razprava o vsebinskem poročilu
c. Finančno poročilo AD Orion za leto 2022 in razprava o finančnem poročilu
d. Volitve v Izvršni odbor, Nadzorni odbor in Disciplinsko sodišče
e. Načrt dela AD Orion v letu 2023.
2. Razno
Zaradi zagotovitve sklepčnosti člane AD Orion najvljudneje prosim za polno udeležbo!
V zadnjih mesecih leta 2022 je v skupnosti ljubiteljskih astronomov začel veliko zanimanja vzbujati kometC/2022 E3 (ZTF), za katerega mnogi napovedujejo, da bo verjetno najsvetlejši pri nas viden komet v letu 2023. Komet so odkrili 2. marca 2022 v okviru programa Zwicky Transient Facility (ZTF) na observatoriju Palomar v Kaliforniji. Sprva so domnevali, da gre za asteroid, ko pa se je ta približal Soncu in se je okoli objekta razvila šibka koma, so spoznali, da gre v bistvu za komet. Njegova koma ima zelenkast pridih, prašni rep pa je širok in kratek ter rumenkasto obarvan. Njegov sij je že v novembru 2022 dosegel 10. magnitudo, trenutno pa na spletni strani COBS (https://www.cobs.si/home/) že poročajo, da je sij celo pod 7. magnitudo, kar pomeni, da se bliža vidnosti s prostimi očmi na temni lokaciji. Komet je bil 12. januarja 2023 v prisončju in sicer na razdalji 166 mio. km od Sonca. Sij kometa bo naraščal do 1. februarja, ko se bo znašel v prizemlju, na razdalji 42 mio. km od Zemlje. Sij bi takrat – po napovedih – utegnil znašati okoli 5. magnitude.
Trenutno komet zapušča ozvezdje Severne krone in prehaja v ozvezdje Volarja. Njegovi navidezni premiki na nebesni sferi bodo s približevanjem prizemlju postajali vedno večji in v obdobju med 29. januarjem in 4. februarjem bodo ti znašali okoli 6° na dan. Čez palec ocenjeno se bo komet na nočnem nebu vsaki dve uri premaknil za zorni kot, ki ustreza premeru polne Lune. Komet bo 17. januarja 2023 postal cirkumpolaren, kar pomeni, da bo viden vso noč.
Komet se bo med 30. in 31. januarjem 2023 gibal okoli 10° vstran od Severnice, 6. februarja bo letel okoli 2° vstran od Kapele, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Voznika, 11. februarja zjutraj bo letel 1° vstran od Marsa, v dnevih med 14. in 16. februarjem pa mimo razsute zvezdne kopice Hijade v Biku.
Sam sem z opazovanjem kometa začel v decembrskih jutrih, ko sem ga brez težav ugledal skozi daljnogled 10×50, še lepše pa je bil viden skozi daljnogled 15×70. Sedaj komet postaja samo še svetlejši.
V nadaljevanju sem pripravil nekaj grafičnega materiala, ki bo opazovalcem utegnil koristiti pri načrtovanju opazovanja kometa. Na kartah, ki prikazujejo pot kometa v januarju in februarju krogi predstavljajo približno vidno polje daljnogleda 10×50, kar bo morda koristilo pri iskanju kometa. Opazovalcem z daljnogledi predlagam, da zaradi večje kakovosti opazovanja daljnogled med opazovanjem naslonijo na trdno osnovo (ograja balkona…) ali daljnogled z adapterjem namestijo na fotografski stativ. Seveda bodo še najbolj primerni posebni stativi za daljnogled, ki so prirejeni za astronomska opazovanja (članek o tem, kako lahko sami izdelate tak stativ za daljnogled, ki bo zelo primeren za astronomska opazovanja, sem objavil v eni od jesenskih številk revije Sipka davnega leta 2007). Vsekakor bi bilo škoda zamuditi predstavo, ki nam jo bo na začetku leta 2023 pripravil komet C/2022 E3 (ZTF).
Veliko užitka pri opazovanju!
Igor Žiberna
Slika 1: Spreminjanje sija kometa C/2022 E3 (ZTF).
Na zadnjih dveh sestankih AD Orion sem člane skušal motivirati za izvedbo planetarnega maratona, v okviru katerega se da v nekaj minutah videti vse planete našega Osončja. 21. decembra 2022 se je namreč Merkur nahajal v največji vzhodni elongaciji, že nekaj tednov pa je v večernem mraku na jugozahodonem delu neba mogoče opazovati tudi Venero. Ostali planeti so – kot na pladnju – nanizani v bližini ekliptike: Saturn, Neptun, Jupiter, Uran in Mars. Z izjemo Neptuna in Urana so za nameček vsi vidni s prostim očesom že v večernem mraku.
Priznam, da vreme v zadnjem tednu ni omogočalo ravno prijaznih pogojev za izvedbo planetarnega maratona. V najboljšem primeru se je dalo planete gledati skozi sloje visoke ali srednje oblačnosti, če že ni prišlo do pojava megle ali nizke oblačnosti pod inverzno plastjo. Veter je v zadnjih dnevih vendarle prepihal doline in zato sem poskušal z lovom na planete tudi sam. V nedeljo 25. decembra 2022 so modrine na nebu obetale znosne pogoje za opazovanje planetov, a je poleg visoke oblačnosti na južnem delu neba le-to bilo prekrito z obiljem kondenzacijskih sledi zaradi letal (ob tem sem se ponovno zamislil nad vedno gostejšim letalskim prometom). Z opazovanjem sem začel po zaidu Sonca za Pohorjem. Pri tem sem uporabil »doping« v obliki Celestronovega binokularja 15×70. Ko sem že skoraj obupal nad lastnim početjem, sem na jugozahodu v zornem polju daljnogleda skozi špranje med kondenzacijskimi sledi najprej ugledal Venero, ki bi naj sijala z magnitudo -3,9. Z več sreče kot pameti sem že v navtičnem mraku uspel najti še Merkurja (magnituda 0,1). Pot od tod naprej je bila lahka: počakal sem na začetek noči in z binokularjem »ulovil« še Neptuna in Urana, ki sta kljub visoki oblačnosti skozi daljnogled, tudi zaradi bližine precej prepoznavnih skupin zvezd bila neverjetno lahek plen. Ostalo trojico (Saturn, Jupiter in Mars) pa je tako ali tako možno s prostimi očmi videti še pred nastopom noči.
Predvsem iskanje Venere in Merkurja zahteva določeno mero vztrajnosti, koncentracije in trme. Upam, da se bo še kdo lotil tega projekta. V naslednjih dnevih kaže oprezati za dobrimi vremenskimi pogoji in uspeh ne bo izostal. Če današnja Aladinova napoved ne bo zatajila, se priložnosti za to ponujata že jutri (28.12.2022) in v četrtek (29.12.2022). V ta namen sem pripravil tabelo s časi zaidov planetov za matematično obzorje in nekaj preglednih kart za lažje iskanje Neptuna in Urana. Krogci na kartah predstavljajo zorno polje daljnogleda 10×50. Predlagam, da za opazovanje izberete lokacijo s čim manj ovirami na jugozahodnem delu neba, saj boste na ta način lažje poiskali Venero in Merkurja.
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 14. decembra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Igor Žiberna: Projekt Artemis (predavanje)
50 let po zadnji odpravi s človeško posadko na Luno je ameriška vesoljska agencija NASA začela s projektom Artemis. Njegov cilj je ponovna odprava s človeško posadko na Luno, vzpostavitev trajnih postaj, primernih za bivanje človeka na Luninem površju in Lunini orbiti in končno: gradnja izstrelišča za lete proti Marsu. V predavanju bomo predstavili trenutne načrte in cilje v okviru projekta Artemis, posebno pozornost pa bomo posvetili prvi fazi tega projekta, odpravi Artemis I. Če bo šlo vse po načrtih, bo projekt Artemis zanesljivo zaznamoval to in naslednje desetletje na področju raziskovanja Osončja, kakor tudi na področju kozmonavtike.
2. Planetarni maraton v decembru 2022
3. Sodelovanje z Astronomskim društvom Vega iz Čakovca
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 16. novembra 2022 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).
Dnevni red:
1. Ivan Ketiš: Ljudje k Veneri pred Marsom? (predavanje)
Avtor bo v predavanju predstavil naslednje tematske sklope: predlog NASI za polet ljudi proti Veneri namesto proti Marsu. Zemlji najbližji planet. Razmere na Veneri. Zgodovina planeta. Raziskovanje Venere z avtomatskimi sondami. Kako z ljudmi do Venere? Direktni poleti k Marsu in Veneri in polet proti Marsu z uporabo gravitacijske pomoči Venere. Trajektorije plovila v prvih in v drugem potovanju. Metode teraformiranja. Biološki pristop, vezava na karbonate, vbrizgavanje, uvedba vodika, neposredna odstranitev atmosfere, hlajenje s sončnimi senčili, vnos vode, spreminjanje nočnega in dnevnega cikla. Zaključek; prednosti in slabosti direktnih poletov in poletov z uporabo gravitacijske pomoči Venere.
Sončev mrk 25. oktobra 2022 se bo v Mariboru začel ob 11:17 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka bo nastopil ob 12:21. Takrat bo dosežena najvišja magnituda mrka, ki bo znašala 38 % , kar pomeni, da bo Luna prekrila 38 % Sončevega premera. V krajih severovzhodno od nas bo magnituda mrka še višja, proti jugozahodu pa nižja. Višinski kot Sonca na višku mrka bo 31° nad matematičnim obzorjem. Konec mrka bo ob 13:26 po srednjeevropskem poletnem času. Sonce se bo v času mrka nahajalo na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije, zato bo opazovanje dokaj »udobno«.
Delni Sončev mrk bo sicer viden v večjem delu Evrope, zunaj vidnosti mrka bodo le osrednja in južna Španija ter Portugalska. Mrk bo zanimiv tudi po tem, da bo težišče sence potovalo mimo Zemlje, zato ga na Zemlji ne bomo mogli opazovati kot popolnega. Še najvišja magnituda mrka (86 %) bo vzhodno od Urala, vendar bo tam Sonce že zahajalo.
V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj Sončevih mrkov. 29. marca 2025 bomo pri nas lahko opazovali delni Sončev mrk z magnitudo 12%. Nekoliko večjo magnitudo (62 %) bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027. 1. junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 %, če naštejemo le nekatere. Na naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka nastopil ob 8:47 po srednjeevropskem času.
Pri opazovanju Sončevega mrka moramo obvezno upošetevati vsa varnostna opozorila. Do našega očesa skozi Zemljino atmosfero poleg vidne svetlobe pride še del ultravijolične in infrardeče svetlobe, kar lahko na očesu pusti nepopravljive poškodbe. Sonce je zato varno opazovati le skozi za to pripravljene mylar filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. Razne druge rešitve filtrov kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno ne nudijo varnega načina opazovanja.
V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena tudi ob tem mrku organizirali javno opazovanje, ki bo potekalo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v Europarku v Mariboru, Pobreška cesta 18. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga. Udeleženci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Ker se aktovnost na Soncu povečuje, bomo skoraj zanesljivo opazovali tudi pege na Sončevem površju. Udeležba na opazovanju je seveda brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih.
