V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena v noči s sobote 12.8.2023 na nedeljo 13.8.2023 organizirali opazovanje meteorskega roja Perzeidi. Letošnje opazovanje bo potekalo nekaj dni pred mlajem, zato Luna, ki bo vzšla v nedeljo zjutraj ob 2:24 večji del noči ne bo motila opazovanja. Tudi po vzidu Lune bo osvetljeno le okoli 7 % nam vidnega dela njenega površja. Zaradi daljših senc bo njeno površje v jutranjih urah vseeno privlačno za opazovanje in fotografiranje. Za nameček bodo v času noči vidni planeti Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Poletno nočno nebo je znano po obilju objektov globokega neba, zato bo opazovanje še dodatno bolj zanimivo.
V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih dogodkov v opazovalni noči z 12. na 13. avgust 2023, da bo načrtovanje opazovanja lažje. Vsi časi so v srednjeevropskem poletnem času (SEPČ).
| Zaid Sonca | 20:12 |
| Vzid Saturna | 20:48 |
| Vzid Neptuna | 21:31 |
| Začetek noči | 22:24 |
| Vzid Jupitra | 23:14 |
| Vzid Urana | 23:30 |
| Vzid Lune | 2:24 |
| Konec noči | 3:41 |
Društveno opazovanje bomo izvedli na Šmartnem na Pohorju in sicer na travniku, ki se nahaja okoli 300 m zahodno od osnovne šole Šmartno na Pohorju na južni strani ceste. Gre za travnik takoj za z električnim pastirjem ograjenim travnikom. Vljudno prosimo, da parkirate izključno na bankini ceste. Z opazovanjem bomo začeli v soboto 12.8.2023 ob 22. uri. Za opazovanje meteorskega roja ni potrebna posebna oprema. Priporočamo, da s seboj prinesete podlago za ležanje (armafleks), morda spalno vrečo ali vsaj topla oblačila, saj utegnejo biti noči na 800 m nadmorske višine, še zlasti če mirujemo, dokaj hladne. Sam vedno svetujem, da prinesemo s seboj kak kos oblačila preveč kot premalo, saj bo tako opazovanje bistveno bolj udobno. Priporočljiv je tudi kak osvežilen napitek (seveda brezalkoholen !).
Na kaj bomo pri vizualnem opazovanju meteorjev pozorni? Ko zagledamo utrinek najprej zabeležimo čas pojava meteorja po možnosti na sekundo natančno. Naslednji pomemben podatek je sij meteorja. Pri tem bodo začetniki imeli nekaj težav, kasneje pa si bodo hitro pridobili občutek zanj. Pri določanju sija si pomagamo s svetlimi zvezdami v okolici. Na poletnem nebu ima na primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire – Vega sij 0. magnitude, podobno kot Arktur v Volarju. Deneb v Labodu in Altair v Orlu svetita s sijem 1. magnitude, Severnica s sijem 2. magnitude in tako naprej. Za pomoč so nam lahko tudi planeti: sij Jupitra okoli -2. magnitude, Saturna pa 0. magnitude. Zanimiv je podatek, kako dolgo sled je meteor pustil na nebu. Podatek izražamo v ločnih stopinjah, pri čemer kot med obzorjem in nadglaviščem znaša 90°. Pri določanju loka sledi si lahko pomagamo s »starimi triki«: če iztegnemo dlan, debelina sredinca ustreza loku 2°, stisnjena pest loku 8°, pri raztegnjeni dlani pa razdalja med vrhom palca in kazalca loku 15° in razdalja med vrhom palca in mezinca loku 22°. S časom bomo tudi brez tovrstnih pripomočkov razvili dober občutek za kote na nebesni sferi. Pomemben podatek, ki ga je vsaj začetniku zelo težko določiti je čas trajanja utrinka. Običajno je ta manjši od sekunde, najpogosteje med 0,1 in 0,6 sekunde. Če je meteor za seboj pustil sled, zabeležimo tudi čas trajanja sledi. Če je meteor razpadel, bil obarvan ali puščal celo zvočne signale, zabeležimo seveda tudi to. Za bolj izkušene opazovalce obstajajo celo obrazci, ki jih lahko snamemo s spletne strani Mednarodne meteorske organizacije. Seveda pa je povsem dovolj, če preprosto uživamo ob opazovanju utrinkov.
V primeru neugodnega razvoja vremena bomo odpoved opazovanja sporočili v soboto tekom dneva na spletni strani Astronomskega društva Orion (http://orion-drustvo.si/).
V upanju na čim večjo udeležbo vas prijazno pozdravljam.
Igor Žiberna
